Veleposlaniki Evropske unije v Washingtonu so 11. septembra 2007 pozvali guvernerja ameriške zvezne države Kentucky Ernija Fletcherja naj pomilosti Ralpha Baza, saj bi z njegovo usmrtitvijo kršili dejanski moratorij, ki velja v državi Kentucky od leta 1999.
Vrhovno sodišče Združenih držav je 16. aprila 2008 v zadevi Baze odločilo, da se uporaba smrtne injekcije na način, ki ga je izvajala država Kentucky, dovoli tudi v prihodnje. Evropska unija je razočarana nad odločitvijo ameriškega vrhovnega sodišča, guvernerja Fletcherja pa ponovno poziva, da Bazu zniža kazen.
EU znova poudarja svoje dolgoletno nasprotovanje smrtni kazni ne glede na okoliščine ter v skladu s tem zagovarja njeno vsesplošno ukinitev, kot prvi korak pa želi doseči splošni moratorij na smrtno kazen. Prepričani smo, da je odprava smrtne kazni ključnega pomena za zaščito človeškega dostojanstva in postopen razvoj človekovih pravic.
EU želi spomniti, da je Generalna skupščina Združenih narodov 18. decembra 2007 sprejela resolucijo o moratoriju na izvajanje smrtne kazni; v resoluciji poziva vse države, v katerih se smrtna kazen še uporablja, naj uvedejo moratorij na usmrtitve z namenom dokončne odprave smrtne kazni.
EU prav tako želi spomniti, da je posledica vsake nepravične obsodbe ali sodne napake pri izvršitvi smrtne kazni nepopravljiva in nepovratna izguba človeškega življenja. Takšne pravne napake se pojavljajo v vseh pravnih sistemih, medtem ko ni zanesljivih dokazov, da je smrtna kazen odvračilen ukrep.
Ob upoštevanju odločitve ameriškega vrhovnega sodišča odločno pozivamo k nadaljevanju dejanskega moratorija, ki velja v Združenih državah, s čimer bi v sedanjih razpravah o kompleksnih vprašanjih, povezanih s to temo, omogočili premišljene odločitve
Tej izjavi se pridružujejo države kandidatke Turčija, Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija*, države v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in možne kandidatke za članstvo Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija, države EFTA Islandija, Lihtenštajn in Norveška, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter Ukrajina in Republika Moldavija in Azerbajdžan.
* Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija še naprej sodelujeta v procesu stabilizacije in pridruževanja.
