31. marca 2005 je Varnostni svet Združenih narodov predal zadevo v zvezi z razmerami v Darfurju Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS). Z resolucijo 1593 (2005) je Varnostni svet določil, da morajo "sudanska vlada in vse druge sprte strani v Darfurju v celoti sodelovati s sodiščem in njegovim tožilcem ter jima nuditi vso potrebno pomoč."
Mednarodno kazensko sodišče je 27. aprila 2007 izdalo naloga za prijetje Ahmeda Muhammada Harouna, sedanjega ministra za humanitarne zadeve, in nekdanjega vodje milice džandžavidov Alija Muhammada Alija Abd-Al-Rahmana, poznanega tudi pod imenom Ali Kushayb, v zvezi z domnevnimi hudodelstvi proti človečnosti in vojnimi hudodelstvi v Darfurju.
EU je globoko zaskrbljena, ker sudanska vlada še vedno ne izpolnjuje svojih obveznosti iz resolucije VS ZN 1593 ter ne želi prijeti in izročiti omenjenih oseb Mednarodnemu kazenskemu sodišču v sodni pregon, niti dopustiti, da bi ju Mednarodno kazensko sodišče zaslišalo.
EU ponovno poudarja, da je Mednarodno kazensko sodišče bistvenega pomena za spodbujanje spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic ter kot tako prispeva k utrjevanju načel svobode, varnosti, pravne varnosti in vladavine prava, pa tudi k ohranjanju miru in krepitvi mednarodne varnosti. Temeljno načelo Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča določa, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana. Zagotovitev, da storilci teh zločinov ne bodo ostali nekaznovani, bo pripomogla tudi k preprečevanju takšnih zločinov.
EU znova poziva sudansko vlado, naj brezpogojno sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in izroči obe osebi, za kateri je sodišče izdalo nalog za prijetje.
V primeru nadaljnjega nespoštovanja zahtev resolucije VS ZN 1593 bo EU podprla ustrezne nadaljnje ukrepe zoper odgovorne za nesodelovanje Sudana z Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Tej izjavi se pridružujejo države kandidatke Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija*, države v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in možne kandidatke za članstvo Bosna in Hercegovina, države EFTA Islandija, Lihtenštajn in Norveška, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter Ukrajina in Republika Moldavija, Armenija in Gruzija.
* Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija še naprej sodelujeta v procesu stabilizacije in pridruževanja.
