S konferenco Spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti – odgovor šol na izzive družbe prihodnosti se po mnenju Evropske komisije in slovenskega predsedstva začenja novo obdobje izobraževanja in usposabljanja v povezavi z družbenimi in gospodarskimi dogajanji v Evropi. Konferenco, ki jo vodi Mirko Zorman z Ministrstva za šolstvo in šport (predsedujoči Odboru za izobraževanje), je odprl minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, kot uvodni govorniki pa so na konferenci nastopili Esko Aho, Jeremy Rifkin in David Istance.
Minister je najprej poudaril, da sta inovativnost in iznajdljivost tradicionalni slovenski lastnosti, saj imamo Slovenci dolg seznam novosti in odkritij, ki so pomembno prispevala k razvoju na različnih področij. Koncept inovativnosti je po njegovem mnenju sicer širši pojem, vendar »se mora razprava o inovativnosti začeti prav pri izobraževanju, zato smo se odločili, da določimo inovativnost in ustvarjalnost za prednostni vsebini slovenskega predsedovanja Svetu EU«. Ob tem je opozoril, da se danes izobraževanje srečuje s težavami, ki jih bomo lahko rešili le z novimi pristopi, novimi vzorci razmišljanja in delovanja. Predstavil je tudi dileme, pred katerimi je izobraževanje, in pričakovane trende ter povzel: »Šola bo v družbi prihodnosti izvajala svoje poslanstvo le, če bo poleg tega, da je prostor za posredovanje znanja, postala tudi prostor inovativnosti in ustvarjalnosti, torej prostor ustvarjanja novega znanja.« S tem se je strinjal tudi Esko Aho, nekdanji finski premier, ki je dejal, da moramo med cilje izobraževanja vnesti več podjetnosti v smislu izkoriščanja lastnih zmožnosti, ustvarjalnosti in pripravljenosti na tveganje. Ob tem je dodal: »Ni dovolj, da delamo stvari bolje, moramo delati boljše in kakovostnejše stvari.« To je poudaril tudi David Istance, raziskovalec pri OECD, ki je opozoril na pomen razvoja novih kompetenc in šolskih modelov ter na širše kulturno okolje, ki opredeljuje uspešnost učencev in šole. Pri tem je predstavil štiri vire, ki napajajo inovativnost in ustvarjalnost: izsledke raziskovanja in znanosti, sinergijske učinke mreženja in vodoravno povezanih področij, sovplivanje modularnih struktur ter informacijsko tehnologijo.
Ključni govornik Jeremy Rifkin, avtor sedemnajstih uspešnic s področja gospodarstva, delovne sile, družbe in okolja, se je v svojem izrazito humanistično obarvanem govoru najprej vprašal, čemu inovativnost in ustvarjalnost, ter pojasnil njuno usodno povezanost z nadaljnjim obstojem človeštva nasploh. Po njegovem mnenju je za prihodnost družbe bistvena kakovost življenja in prav zato »mora biti izobraževanje usmerjeno predvsem v rast posameznika, in sicer ne le v smislu pridobitništva in učinkovitosti, ampak tudi v smislu pridobivanja in razvijanja vrednot, solidarnosti in vključevanje posameznika v družbo«. Poudaril je tudi, da so bili v preteklosti izobraževalni sistemi gonilna sila vsake revolucije oziroma vsake večje družbene spremembe, in dodal, da bo glede na globalizacijske procese, ki obetajo novo revolucijo, izobraževanje v prihodnje ponovno imelo odločilno vlogo.
Sklepna misel prvega dne je torej bila, da lahko omenjene premike dosežemo le s spremembo miselnosti posameznikov – učitelja, učenca in s tem tudi šole kot temeljne ustanove pridobivanja znanja in oblikovanja temeljnih vrednot.
Konferenca so bo nadaljevala jutri s sodelovanjem udeležencev na različnih delavnicah: partnerstvo in mreženje za ustvarjalnost in inovativnost, dajanje pristojnosti šolam kot nujni pogoj za ustvarjalnost in inovativnost ter usposobljenost, spretnosti in znanje za ustvarjalnost in inovativnost. Sklepe konference bodo predstavili minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, evropski komisar za izobraževanja, usposabljanje, kulturo in mladino Jan Figel ter moderator konference Mirko Zorman na tiskovni konferenci 10. aprila ob 13.30 na Brdu pri Kranju.
