V turkmenistanski prestolnici Aškabad poteka dvodnevno srečanje med Evropsko unijo in državami Srednje Azije, ki ga vodi predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Sodelujejo predstavniki Turkmenistana, Tadžikistana, Kirgizije, Uzbekistana in Kazahstana. Današnji dan je bil namenjen dvostranskim srečanjem, medtem ko bo jutri plenarno zasedanje.
Osrednja tema vseh srečanj je bila razprava o uresničevanju strategije EU za Srednjo Azijo, okvirnega dokumenta, ki ga je svet ministrov EU sprejel v maju lanskega leta in v katerem je poudarjeno, da sta varnost in stabilnost Srednje Azije osrednjega pomena za Evropsko unijo. V nadaljevanju obravnava regionalno sodelovanje, uveljavljanje človekovih pravic, pravne države in demokratizacije, skrb za mladino in izobraževanje, pospeševanje gospodarskega razvoja, trgovine in naložb, povezave z EU na področjih energetike in prevoza, skrb za varstvo okolja in vodne vire, boj proti skupnim nevarnostim in izzivom ter vzpostavljanje mostov med ljudmi, z drugimi besedami medkulturni dialog.
Ta vprašanja so bila tudi predmet srečanj trojke EU s predstavniki vseh petih srednjeazijskih držav.
Med prednostnimi nalogami za Turkmenistan se je predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose poleg vprašanja človekovih pravic in izobraževanja, ki mu EU namenja posebno pozornost, osredotočil na gospodarsko sodelovanje in povezave na energetskem področju, na katerem je prav Turkmenistan ključni dejavnik med Evropsko unijo in Srednjo Azijo.
Na srečanju s predstavniki Tadžikistana je dr. Rupel med drugim poudaril vprašanje dobave vode – ta država ima namreč največje vodne zaloge v Srednji Aziji in je s tega vidika strateškega pomena. Evropska unija je zato predlagala vrsto projektov za upravljanje vodnih virov, povezanih z okoljevarstvenimi projekti, in za njihovo financiranje namenila izdatna finančna sredstva.
Podobne projekte je EU pripravila za Kirgizijo, ki prav tako razpolaga z izdatnimi vodnimi viri. Sicer pa je na tem srečanju dr. Rupel opozoril na potrebo po okrepitvi dialoga z EU v zvezi s človekovimi pravicami.
Predstavnikom Uzbekistana je predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose povedal, da EU ugodno ocenjuje nekatere ukrepe glede človekovih pravic, med katerimi je omenil odpravo smrtne kazni, podpis konvencije ILO o preprečevanju dela otrok in izpustitev iz zapora nekaterih predstavnikov organizacij za uveljavljanje človekovih pravic. Poudaril pa je, da je še vedno zaprtih veliko borcev za človekove pravice, in uzbekistanskim predstavnikom izročil seznam jetnikov, za izpustitev katerih se poteguje Evropska unija. Dr. Rupel je vlado Uzbekistana povabil k polnemu sodelovanju s posebnima poročevalcema Združenih narodov za boj proti mučenju in za svobodo medijev.
