Človekove pravice, izobraževanje, pravna država, energija in okolje, vodni viri, podnebne spremembe, trgovina z mamili, Afganistan in Iran so bile glavne teme današnjega plenarnega zasedanja trojke EU na ministrski ravni z državami Srednje Azije. Delegacijo Evropske unije je vodil predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, sestavljali pa so jo še francoski zunanji minister Bernard Kouchner kot naslednji predsednik, evropska komisarka Benita Ferrero-Waldner in predstavnik sekretariata Sveta EU Pierre Morel, države srednje Azije pa so zastopali zunanji ministri Kazahstana Marat Tazhin, Kirgizije Ednan Karabayev, Tadžikistana Hamrokhon Zarifi, Turkmenistana Rashid Meredov in Uzbekistana Vladimir Norov.
Podlaga za razpravo je bila strategija EU za Srednjo Azijo; zamisel za ta dokument je nastala pred dvema letoma na pobudo Nemčije, oblikovali pa so jo v času nemškega predsedstva in jo sprejeli maja lani. Sedaj, po skoraj letu dni, je čas za korak naprej pri uresničevanju te strategije, čemur je bilo namenjeno zasedanje v Turkmenistanu.
Minister Rupel je ob začetku zasedanja poudaril, da je EU na podlagi strategije že razvila seznam prednostnih nalog za vsako posamezno državo, o katerih so z ministri razpravljali na dvostranski ravni, plenarno zasedanje pa je bilo namenjeno splošni obravnavi regije kot celote. Slovenski zunanji minister je poudaril, da je strategija zelo raznovrstna in da posamezne države EU same vodijo nekatere projekte; tako se Nemčija in Francija ukvarjata z uveljavljanjem pravne države, Italija z vodnimi viri itd.
Pri uresničevanju strategije je zelo pomemben dialog o človekovih pravicah; EU ga je že vzpostavila s Turkmenistanom in z Uzbekistanom, minister Rupel pa je izrazil pričakovanje vzpostavitve dialoga tudi z drugimi tremi državami v regiji.
Minister Rupel meni, da bi imele vse države velike koristi, če bi vzpostavili načelo pravne države v celotni regiji, kar bi pospešilo regionalno povezovanje ter posredno koristilo gospodarstvu vseh držav. Poudaril je tudi, da imata Francija in Nemčija dolgoletne izkušnje na tem področju in da bosta zagotovo razvili programe, ki bodo prispevali k dodatni pravni in politični stabilizaciji regije.
Glede izobraževanja je slovenski zunanji minister opozoril, da je Evropska komisija že pripravila skupno izobraževalno pobudo za Srednjo Azijo; namen te pobude je, prilagoditi obstoječe evropske programe potrebam regije in omogočiti izobraževalnim ustanovam in študentom vključitev v povezovalne procese.
V zvezi s gospodarstvom in trgovino je slovenski zunanji minister ob ugotovitvi, da živimo v čedalje bolj globaliziranem svetu, navedel izkušnje ekonomske tranzicije vzhodnoevropskih držav. Države ne tekmujejo samo glede naravnega bogastva, ampak so zelo pomembne izkušnje in znanje njihovih prebivalcev. Države EU lahko prispevajo z investicijami, za to pa potrebujejo jamstva glede stabilnosti trga in zaščite naložb.
Energija je eden najpomembnejših sektorjev regionalnega sodelovanja v Srednji Aziji; v zvezi s tem je minister Rupel poudaril, da bi bilo usklajevanje politike posameznih držav na tem področju, seveda brez vplivanja na avtonomne odločitve vsake države, nadvse koristno prav za razvoj energetskega sektorja; Evropska unija je pripravljena k temu veliko prispevati: s tem bi se povečala učinkovitost energetskega sektorja in olajšala dostop do tehnologij. Poleg tega bi usklajen pristop omogočil Evropski uniji oblikovati celovito strategijo za ustrezne infrastrukture, predvsem glede dobave plina. Sedaj EU kupuje precej plina iz regije, vendar preko Ukrajine in Rusije; to dobavo bi bilo treba ustrezno spremeniti.
Prav tako bi bilo koristno usklajevanje racionalnega izkoriščanja vodnih virov v regiji; celotni regiji je treba zagotoviti dobavo vode, to pa bo mogoče le z uskladitvijo infrastruktur in načrtov. Minister Rupel je opozoril tudi na zavzetost EU za omilitev posledic podnebnih sprememb; v zvezi s tem je navedel pomembne mednarodne dokumente, sprejete v zadnjih letih.
Posebno pozornost je slovenski zunanji minister namenil tihotapljenju mamil. V zvezi s tem je EU usmerjena predvsem na zaščito zunanjih meja regije, začenši z mejo z Afganistanom. Minister Rupel je dejal, da so mamila svetovni in ne nacionalni problem ter izrazil željo, da bi pri boju proti prekupčevanju in tihotapljenju sodelovale vse države v regiji. EU je k temu pripravljena prispevati z infrastrukturami in usposabljanjem kadrov; to je tudi njen interes, kajti veliko mamil je namenjenih prav v države EU.
Ob koncu plenarnega zasedanja so udeleženci spregovorili o najaktualnejših mednarodnih vprašanjih. V zvezi z Afganistanom je minister Rupel opozoril na veliko zavzetost EU glede misije evropske varnostno-obrambne politike; tudi v zvezi z Afganistanom EU podpira regionalno povezovanje. Glede Irana je minister Rupel opozoril, da je mednarodna skupnost resno zaskrbljena zaradi iranskega jedrskega programa, na kar kaže tudi resolucija 1803 Varnostnega sveta Združenih narodov. IAEA je ocenila, da še vedno obstaja nevarnost jedrske oborožitve Irana in pozvala vse države, naj vplivajo na Iran, naj se odpove programu jedrskega oboroževanja.
