Neformalno zasedanje okoljskih ministrov - Sklepi predsedstva

Gozdna biotska raznovrstnost:

Izzivi in priložnosti za prilagajanje ter blaženje podnebnih sprememb

1. Gozdni ekosistemi in biotska raznovrstnost imajo ključno vlogo v delovanju biosfere in gozdovi kot ponori ogljika imajo odločilno vlogo pri uravnavanju podnebnih razmer na Zemlji, pri blaženju dezertifikacije in pri zagotavljanju bistvenih uslug kakršne so preprečevanje erozije tal, uravnavanje vode in lokalnega vremena; gozdovi imajo namreč večnamensko vlogo;
2. Vplivi podnebnih sprememb na gozdove so različni, od sprememb produktivnosti, povečanega vodnega stresa ali stresa na biotsko raznovrstnost do dezertifikacijskih procesov in večje ogroženosti zaradi neviht in požarov. Evropo pogosto močno prizadenejo gozdni požari, poplave, suše in nevihte, ki povzročajo izgubo človeških življenj in premoženja, pa tudi okoljsko škodo. Podnebne spremembe so zato velik izziv za dolgoročno trajnost gozdov.
3. Ta izziv med drugim zahteva razvoj in izvajanje projektov v zvezi s prilagajanjem gozdov podnebnim spremembam. V tem pogledu je izvajanje Nature 2000 pomembno orodje. 
4. Zdravi gozdovi in trajnostno gospodarjenje z njimi so dragocena priložnost za blaženje podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje z zagotavljanjem pomembnih ekosistemskih uslug, pod določenimi pogoji ali merili pa omogočajo tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije in materialov.
5. Krčenje gozdov je pomembna mednarodna zadeva, ki pa se ji še zdaleč ne pripisuje zadostnega pomena v zvezi s podnebnimi spremembami, kakor je bilo ugotovljeno na Baliju za obdobje po Kyotu, in EU bi morala biti pripravljena prispevati k iskanju pristopa za uspešno reševanje te problematike.
6. V prizadevanju EU, da se dosežejo visoko zastavljeni cilji glede deleža obnovljive energije, zlasti bioenergije, se bo izkoriščanje gozdov verjetno še precej povečalo.
7. Pomemben izziv je torej zagotoviti smotrno rabo gozdov kot vira biomase, vključno s trajnostnim virom za biogoriva druge generacije, ne da bi pri tem ogrožali njihovo večnamensko vlogo ter žrtvovali njihovo dolgoročno ekološko in družbeno ekonomsko stabilnost ter okoljske cilje, vključno z ohranjanjem in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti ali prispevkom gozdov v boju proti podnebnim spremembam in dezertifikaciji.
8. Za zagotovitev trajnostne rabe gozdov v Evropi in ohranjanja njihove večnamenske vloge potrebujemo boljše informacije, kako zagotoviti dodatni proizvodni potencial, ne da bi pri tem ogrozili pomembno okoljsko vlogo gozdov ter upoštevati omejitve, ki se bodo pojavile zaradi prilagajanja gozdov podnebnim spremembam. 
9. Pri rabi gozdne biomase kot surovine, je med različnimi možnostmi bioenergentov potrebno izbrati tisto, ki je energetsko bolj učinkovita in kar najbolj prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.