Ministrice in ministri za zaposlovanje in socialne zadeve so na svojem neformalnem srečanju glede prožne varnosti namenili posebno pozornost mladim in starejšim delavcem ter izzivom, s katerimi se na trgu dela srečujejo ženske. Današnji sklepi, ki jih je pripravila Slovenija kot predsedujoča država v sodelovanju s Portugalsko in Nemčijo, bodo dobra podlaga za nadaljnje delo na področju zaposlovalne in socialne politike EU. Še posebej so pomembni, ker ravno razpravljamo o naslednjem ciklu lizbonske strategije, ki ga bo sprejel spomladanski Evropski svet.
Ministri za zaposlovanje in socialne zadeve Evropske unije so se strinjali, da ljudje skozi celotno življenje in vse življenjske cikle potrebujejo prožnost in varnost. Za Evropo je prožna varnost nujna, če naj se uspešno spopada z izzivi 21. stoletja, kakršni so demografske spremembe, pospešen tehnološki napredek in zahteve po večji konkurenčnosti, ter z globalizacijskim procesom.
»Vsakemu prebivalcu Evropske unije treba zagotoviti možnost in priložnost za dostojno in kakovostno življenje ter delo. Zavedati se moramo, da je Evropa, ki vlaga v ljudi, Evropa, ki deluje za prihodnost,« je v svoji predstavitvi poudarila predsednica Sveta ministrova za zaposlovanje in socialne zadeve Marjeta Cotman.
Prožna ureditev trga dela ima večji učinek na prikrajšane skupine, npr. na ženske, migrante, mlajše in starejše delavce, posebno pa invalide. Zato je treba zagotoviti "Evropo enakih možnosti za vse". Zagotoviti je treba enakost med spoloma in boj proti diskriminacijskim praksam zoper ranljivejše skupine delavcev, in sicer s krepitvijo temeljnih pravic delavcev, močnejšo politiko socialnega vključevanja in učinkovito strategijo aktivnega vključevanja. Upoštevati je treba načelo enake obravnave žensk in moških v vseh segmentih delovanja trga dela in v delovnopravni zakonodaji. Še posebno je treba okrepiti zavezo za odpravo razlik pri plačilu med moškimi in ženskami. Ukrepe za odpravo teh razlik je treba utrditi v lizbonski strategiji.
Na drugi strani je za trajnostni razvoj potrebno učinkovito vlaganje v človeški kapital. K temu morajo prispevati sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki se učinkovito odzivajo na potrebe trga dela, vseživljenjsko učenje ter osredotočena krepitev spretnosti in veščin delavcev.
Ministri so poudarili, da je težišče odgovornosti za prenos skupnih načel prožne varnosti v prakso na državah članicah. Okrepiti pa je treba tudi izmenjavo dobrih praks in medsebojno učenje.
