Predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose dr. Dimitrij Rupel je danes v Armeniji končal tridnevni evropski obisk v državah Južnega Kavkaza, na kateri ga spremlja evropska komisarka za zunanje zadeve dr. Benita Ferrero Waldner. Srečanje se je začelo z delovnim pogovorom z armenskim zunanjim ministrom Vardanom Oskanjanom, nato pa so ministra dr. Rupla in komisarko Ferrero Waldnerjevo na ločenih sestankih sprejeli še predsednik armenske vlade Serzh Sargsjan, predsednik armenskega državnega zbora Tigran Torosjan in predsednik armenske republike Robert Kočarjan.
Minister dr. Rupel je v pogovorih s predstavniki armenskih oblasti še zlasti omenil zavzetost Evropske unije za stabilnost v regiji, opozoril pa je, da sta pri tem potrebna dobra volja in realističen pristop vseh strani. Evropska unija je za leto dni podaljšala mandat visokemu predstavniku za Južni Kavkaz in s tem zagotovila nadaljevanje evropske politike v regiji. Slovenski zunanji minister je ob tem dejal, da je Evropska unija z razširitvijo evropske sosedske politike na območje Južnega Kavkaza povečala svojo zavzetost v tej regiji. Lani je začela izvajati petletni akcijski načrt, ki je do držav Južnega Kavkaza zelo radodaren. Minister dr. Rupel je opozoril, da bo Evropska komisija spomladi pripravila poročilo o napredovanju vseh držav v okviru evropske sosedske politike.
Evropska unija pozdravlja napredek, dosežen v Armeniji, na številnih področjih: pri makroekonomskih kazalnikih, prenovi sodstva, krajevnih uprav, parlamentarnih volitvah, v boju proti korupciji ter pri izboljšanju gospodarstva in povečanju naložb.
Na političnem področju se je predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose dr. Rupel najprej osredotočil na vprašanje človekovih pravic, skrb za neodvisnost medijev in priprave na bližnje predsedniške volitve. Evropska unija poudarja, da je nujno enakopravno obravnavanje vseh kandidatov v javnih medijih, pa seveda spoštovanje vseh znanih pravil o svobodnih in poštenih volitvah. Evropska unija je zaskrbljena zaradi groženj in nasilnih dejanj proti opozicijskim medijem, kar ustvarja strah med novinarji v državi.
Glede Gornjega Karabaha je minister dr. Rupel ob opozorilu, da so spori velika ovira za politične in družbenogospodarske reforme v regiji ter utrjevanje varnosti in stabilnosti, povabil Armenijo, naj nadaljuje diplomatska prizadevanja za rešitev tega spornega vprašanja. Žal na zadnjih sestankih azerbajdžanski predsednik Alijev in armenski predsednik Kočarjan nista oblikovala skupnih stališč do ureditve vprašanja Gornjega Karabaha, vendar je prišlo do delnega zbližanja. Skupina OVSE iz Minska nadaljuje prizadevanja in Evropska unija sodeluje z njo. Za rešitev vpašanj, povezanih z Gornjim Karabahom, je potreben politični pogum. Jasno je, da bo potreben kompromis, vendar bo treba pripraviti ustrezno javno mnenje o tem. Evropska unija je zaskrbljena nad močno retoriko in nad povečanjem stroškov za oboroževanje ter je pripravljena sodelovati pri vzpostavljanju medsebojnega zaupanja.
Ob koncu se je predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose minister dr. Rupel dotaknil še odnosov s Turčijo ter izrazil zaskrbljenost, ker je meja še vedno zaprta. Zagotovil je pomoč Evropske unije pri ponovnem vzpostavljanju armensko-turških diplomatskih odnosov.
