Minister za razvoj dr. Žiga Turk je bil danes skupaj s predsednikom Evropske komisije Manuelom Barrosom glavni govorec na tradicionalnem srečanju članov evropskega in državnih parlamentov v Bruslju, ki je bilo tokrat posvečeno lizbonski strategiji. Letos se namreč končuje njeno triletno obdobje, med slovenskim predsedovanjem, na marčevskem zasedanju Sveta, pa se bodo sprejemali zaključki za novo triletno obdobje 2008–2010.
»S podpisom Lizbonske pogodbe se za Evropo končuje obdobje, ko se je veliko ukvarjala s svojo notranjo, najprej gospodarsko in v zadnjih letih tudi politično obliko. Evropa je zdaj bistveno bolje opremljena, da se odpre v svet in sooblikuje svetovne trende, kakršni so globalizacija, komunikacijska revolucija, tretja industrijska revolucija in konceptualna doba.« je svoj nagovor poslancem začel dr. Turk. Zadnji dan tradicionalnega srečanja sta poslance evropskega parlamenta in državnih parlamentov v imenu predsedujoče Slovenije in Evropske komisije nagovorila slovenski razvojni minister in nacionalni koordinator lizbonske strategije minister Žiga Turk ter Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije.
Lizbonska strategija, ki je bila leta 2005 prenovljena in poimenovana kot strategija za rast in delovna mesta, deluje in kaže rezultate, saj je gospodarska rast v zadnjih letih v Evropi okrog 2,7 %, ustvarjenih je bilo 6,5 milijona delovnih mest, brezposelnost je padla pod 7 %, javni dolg pod 60 % in proračunski primanjkljaj na okrog 1,1 % bruto domačega proizvoda. Strukturne reforme so izboljšale temelje evropskega gospodarstva, da se laže spopada s krizami na finančnih trgih in naraščajočimi cenami surovin, predvsem nafte in hrane. Minister je pri tem poudaril, da je bil takšen uspeh lizbonske strategije mogoč, ker se je z njeno prenovo leta 2005 velik del odgovornosti prenesel na države članice. Vendar je opozoril na vedno večjo negotovost svetovnega gospodarstva, kar mora spodbujati Evropo, da nadaljuje reforme in posodobitev svojega gospodarstva in družbe: »Ne Slovenija ne Evropa ne smeta zaspati na lovorikah.«
Ob letošnji prenovi lizbonske strategije za novi cikel 2008–2010 je minister povedal: »Izvajanje lizbonske strategije potrebuje podporo vseh deležnikov. Komisija je opravila dobro delo s pripravo lizbonskega svežnja, objavljenega v decembru, in Slovenija je postavila lizbonsko strategijo za eno od petih prednostnih nalog svojega predsedovanja. Socialni partnerji, nevladne organizacije, predvsem pa seveda Evropski parlament in nacionalni parlamenti so vključeni v široko razpravo.«
Svet bo namreč marca sprejel integrirane smernice – makroekonomske, mikroekonomske in smernice za zaposlovanje, sprejel bo posebna priporočila državam članicam v zvezi z njihovim napredkom pri izvajanju nacionalnih reformskih programov in pozval vse deležnike – Svet, Komisijo in Evropski parlament – k izvajanju lizbonskega programa Skupnosti. Svet se bo tudi zavzel za nekaj ključnih dejavnosti in ciljev na štirih prednostnih področjih: skrb Evrope za okolje ter za človeka in njegov socialni položaj, prizadevanje za bolj podjetno Evropo in za inovativnejšo in ustvarjalnejšo Evropo.
Minister je za konec poudaril zlasti okoljsko razsežnost lizbonske strategije: »Kljub temu da je tema v zadnjih letih zelo priljubljena ter zaseda velik del političnega in javnega prostora, se osebno zavzemam, da jo jasno umestimo v lizbonsko strategijo. Na energetiko in podnebne spremembe namreč ne smemo gledati, ne da bi upoštevali rast in delovna mesta.«
