Prvo neformalno ministrsko zasedanje pod slovenskim predsedstvom bo na Brdu pri Kranju med 24. in 26. januarjem 2008, in sicer Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve. Srečanje bosta gostila minister za pravosodje dr. Lovro Šturm in minister za notranje zadeve Dragutin Mate.
Ministra se bosta v četrtek, 24. januarja 2008, na krajšem srečanju najprej ločeno pogovarjala z resornimi ministri držav članic zdajšnjega in naslednjega tria, Evropsko komisijo in generalnim sekretariatom Sveta, in sicer o dnevnem redu zasedanja.
Na neformalnem zasedanju ministrov za notranje zadeve bodo 25. 1. 2008 obravnavane naslednje teme: praktično sodelovanje na azilnem področju, vmesno poročilo Visoke posvetovalne skupine za prihodnost evropskih politik na področju notranjih zadev po letu 2010 (»skupina Future«), schengenski informacijski sistem druge generacije in posredovanje podatkov o letalskih potnikih (EU PNR).
Skupni evropski azilni sistem bo vzpostavljen v dveh fazah. Prva, uskladitev minimalnih standardov pravnega reda držav članic, je bila s sprejetjem postopkovne direktive končana decembra 2005, druga pa naj bi bila do leta 2010 in v tem obdobju je predvideno nadaljnje približevanje nacionalnih azilnih postopkov, pravnih standardov s tega področja in pogojev za sprejem. V ta namen je Evropska komisija junija 2007 predstavila zeleno knjigo kot uvod v široko razpravo o prihodnji sestavi omenjenega sistema. Odzivi držav in drugih zainteresiranih subjektov bodo osnova za začetek razprave na ministrski ravni, ki bo potekala na tem neformalnem zasedanju Sveta. Ministri se bodo tokrat osredotočili na krepitev praktičnega sodelovanja med organi, pristojnimi za azil, na ravni držav članic in tudi EU, ter na organiziranost in pristojnosti prihodnjega Evropskega podpornega urada. Izidi razprav bodo vodilo Komisiji, ki bo v prvi polovici tega leta izdala akcijski načrt.
Visoka posvetovalna skupina o prihodnosti evropske politike na področju notranjih zadev je bila ustanovljena, da bi ministri izbrali ideje, ki bi jih lahko upoštevala Komisija pri pripravi osnutka prihodnjega programa dela na tem področju v obdobju po letu 2010, tj. po izteku haaškega programa. Na rednih srečanjih skupine ministri zdajšnjega in prihodnjega predsedujočega tria ter podpredsednik Evropske komisije Franco Frattini razpravljajo o različnih vidikih politik s področja notranjih zadev in možnih usmeritvah v prihodnosti. Na podlagi dosedanjih razprav je Slovenija pripravila vmesno poročilo, ki vsebuje njihov povzetek in glavne poudarke. Na tem neformalnem zasedanju Sveta bodo poročilo obravnavali ministri za notranje zadeve vseh držav članic EU, kar bo prva razprava na to temo v tem obsegu. Skupina »Future« bo nadaljevala svoje delo tudi med slovenskim predsedovanjem, ko se bo predvidoma sestala še dvakrat.
Prednostna naloga EU je vzpostavitev druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). Ta bo zagotavljal višje standarde ter uporabo najsodobnejših tehnologij za hitro in učinkovito kontrolo potnikov pri vstopu v Evropsko unijo. Prav tako bo hitri in nemoteni dostop do podatkov omogočil pristojnim organom pregona v državah članicah učinkovito preprečevanje in preiskovanje vseh oblik kriminalitete, posebno organiziranega kriminala in terorizma. Na tem zasedanju bodo ministri razpravljali o stanju razvoja schengenskega informacijskega sistema druge generacije in potrebnih nadaljnjih ukrepih.
Evropska komisija je predlog okvirnega sklepa EU PNR predstavila novembra 2007. Slovensko predsedstvo je splošno uvodno razpravo o njem umestilo na neformalno ministrsko zasedanje; potekala bo med delovnim kosilom, in sicer o potrebi po skupnem pristopu EU, o uravnoteženosti predloga in o možnih posledicah. Glede na splošen odziv držav članic in ugotovljeno možnost doseči soglasje bo predsedstvo pripravilo strategijo za nadaljnjo obravnav predloga. Ob močni politični podpori si bo Slovenija med predsedovanjem prizadevala za čim večji napredek in pri tem upoštevala usmeritve iz ministrske razprave.
Minister za pravosodje bo svoje kolege povabil k razpravi o treh temah: o možnem napredku pri predlogih uredbe o preživninah in uredbe Rim III (pravo, ki se uporablja v zakonskih sporih); o uresničevanju načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb in varstvu temeljnih pravic obdolženca; o nadaljnji krepitvi razvoja e-pravosodja.
Razprava o e-pravosodju bo na dnevnem redu v petek, 25. januarja, popoldne, o pravosodnem sodelovanju na kazenskopravnem področju in na področju družinskega prava pa bodo ministri govorili v soboto, 26. januarja, dopoldne. Med petkovim delovnim kosilom se bodo posvetili prihodnosti območja svobode, varnosti in pravice.
Ob velikem številu državljanov EU, ki živijo, delajo, študirajo in sklepajo zakonsko zvezo zunaj države svojega državljanstva, raste tudi število razvez in preživninskih zahtevkov. Ministri bodo s tem v zvezi razpravljali o možnostih hitrejše izvršbe preživninskih zahtevkov, kakor predvideva predlog uredbe o preživninah. To bo upravičencem olajšalo uveljavljanje njihovih pravic. Razpravljali pa bodo tudi o predlogu uredbe Rim III, o pravu, ki se uporablja v zakonskih sporih, katere namen je povečati pravno varnost zakoncev v zakonskih zvezah z mednarodnim elementom.
Temelj dobrega in učinkovitega sodelovanja med državami članicami Evropske unije v kazenskih zadevah je načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb. Za uresničitev tega načela je potrebna čim nadrobnejša opredelitev razlogov za morebitno zavrnitev priznanja sodbe ob jasno postavljenem standardu varstva temeljnih pravic obdolženca. Slovensko predsedstvo želi doseči postopen napredek pri vzajemnem priznavanju sodnih odločb ob hkratnem varstvu temeljnih pravic. Ministri bodo razpravljali posebej o načelu vzajemnega priznavanja v primerih, ko je sodba izrečena v nenavzočnosti.
Ministri bodo namenili posebno pozornost tudi nadaljnjim korakom pri razvoju e-pravosodja, med drugim upravljanju pilotskega projekta Evropski pravosodni portal in načrtom za njegovo odprtje za javnost. Razpravljali bodo tudi o vidikih financiranja e-pravosodja oziroma projektov, kakršen je omenjeni portal.
