Predsedujoči Svetu za pravosodje in notranje zadeve, minister dr. Lovro Šturm, je danes na Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta (LIBE) predstavil program slovenskega predsedovanja, nato pa odgovarjal na vprašanja poslancev.
Odbor LIBE je med drugim pristojen za zaščito pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih svoboščin na ozemlju Unije, vključno z vzpostavitvijo in razvijanjem območja svobode, varnosti in pravice ter za agencije, ki delujejo na tem področju, kot npr. Eurojust. Minister je predstavil prioritete in načrte slovenskega predsedstva v naslednjem obdobju, razprava pa je tekla o odprtih dosjejih, ki se obravnavajo na odboru.
Minister je članom odbora na kratko predstavil načrte predsedstva za razvoj e-pravosodja. Slovensko predsedstvo bo pospešeno nadaljevalo delo na projektu Evropskega pravosodnega portala. Portal bo omogočil dostop do obstoječih ali načrtovanih elektronskih informacijskih sistemov na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. Omogočal bo uporabniku prijazen dostop državljanom, gospodarskim subjektom, praktikom, sodiščem in pravosodnim oblastem. Vsi ti bodo lahko pri svojem delu izkoriščali prednosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija. Preko portala bodo povezane številne nacionalne elektronske evidence kot so stečajni registri, zemljiške knjige in sodni registri. V okviru e-pravosodja potekajo projekti povezovanja kazenskih evidenc, kakor tudi pospeševanje uporabe videokonferenc v čezmejnih sodnih primerih. Sicer bo portal širši javnosti omogočal dostop do pravnih virov držav članic. "Slovensko predsedstvo bo spodbujalo praktično uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij in njenih storitev, saj ta omogoča večjo pravno varnost in uresničevanje pravic državljanov," je poudaril minister Šturm.
Odbor LIBE je med drugim pristojen tudi za policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ter za Eurojust. Minister je poslancem na kratko predstavil predlog okvirnega sklepa o krepitvi pravic v primerih, ko je sodba zoper obdolženca izrečena v nenavzočnosti in krepitvi pravosodnega sodelovanja. Predlog, ki je iniciativa Slovenije ter Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Češke, Slovaške in Švedske, poudarja pravico do poštenega sojenja in pravico prisostvovati sojenju, izhajajoč pri tem iz določbe 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Štirje okvirni sklepi, katerih določbe se s predlaganim Okvirnim sklepom spreminjajo, na podlagi načela medsebojnega priznavanja sodnih odločb, že omogočajo izvrševanja sodb izrečenih v nenavzočnosti, vendar pa to vprašanje rešujejo neenotno. To otežuje delo praktikom, slabi pravno varnost in otežuje pravosodno sodelovanje. Zato je temeljni namen predlaganega akta dvig procesnih pravic osebam, ki so bile sojene v nenavzočnosti v smislu poenotenja pravil za priznavanje in izvršitev tovrstnih sodnih odločb, ter poenoten pristop pri postopkih medsebojnega priznavanja sodnih odločb izrečenih v postopkih, ki jim obdolženec ni prisostvoval. Na ta način se povečuje pravna varnost, obenem pa predlog krepi pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.
Predlog določa primere in pogoje, ko morajo države članice zagotoviti pravico do ponovnega sojenja, kolikor obsojeni to zahteva, če želijo doseči priznanje sodne odločbe, izdane v obsojenčevi nenavzočnosti, s strani pravosodnih organov druge države. Prav tako predlog izpostavlja pravico pravilnega vabljenja obdolženca na glavno obravnavo in dolžnost, da se ga seznani z možnostjo, da bo izdana lahko sodba v njegovi nenavzočnosti, če se glavne obravnave ne bo udeležil. Kolikor ti standardi niso izpolnjeni, lahko država, v kateri se nahaja obsojenec, zavrne zahtevo države, ki zahteva njegovo izročitev. Predlog ne predvideva uskladitve postopkovnih določb držav članic.
Z napredkom pravosodnega sodelovanja je tesno povezana prihodnost Eurojusta. Eurojust igra eno ključnih vlog pri udejanjanju evropskega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ob tem pa skozi praktično delovanje pomembno vpliva na nadaljnje oblikovanje evropske kazenske politike. "Eurojust je v petih letih, pomembno vplival na izboljšanje medsebojnega sodelovanja med državami članicami," je poudaril Šturm.
Predsedstvo si bo prizadevalo krepiti strukture Eurojusta in Evropske pravosodne mreže, kar bo omogočilo nadaljnjo krepitev sodelovanja v kazenskih zadevah. V ta namen bo predlagalo uvedbo mehanizmov, ki bodo zagotavljali večjo odzivnost Eurojusta. Predsedstvo želi poenotiti minimalni obseg pristojnosti, ki jih nacionalni predstavniki v Eurojustu kot domači organi lahko izvršujejo znotraj svojih držav, prav tako pa želi doseči boljši pretok informacij, ki bo Eurojustu omogočal učinkovitejše delovanje.
