Ministra sta predstavila prednostne naloge in pomembne dogodke slovenskega predsedovanja Svetu EU glede kohezijske politike. Bistvene teme naj bi bile razprava o prihodnosti kohezijske politike, vmesni pregled lizbonske strategije in vprašanja, povezana s teritorialno razsežnostjo kohezijske politike. Minister Žagar je označil kohezijsko politiko kot eno poglavitnih politik EU, pri tem pa poudaril, da je »vprašanje prihodnosti vodenja razvojnih politik tesno povezano z vprašanjem vizije EU, pri čemer ima Evropski parlament brez dvoma eno ključnih vlog«.
V zvezi z razpravo o prihodnosti kohezijske politike je minister Žagar pozitivno ocenil prispevek portugalskega predsedstva, ki se je osredotočalo na globalna vprašanja o pomenu te politike. Slovenija bo nadaljevala razpravo na zastavljenih izhodiščih, glavni cilj pa je konkretizacija razprave, torej odprtje konkretnih vprašanj in dilem o prihodnosti kohezijske politike. Osrednji dogodek je konferenca o tej temi, ki bo potekala 7. in 8. aprila v Mariboru, bistveno pa bo razpravljanje o načelih kohezijske politike v zvezi z njeno sestavo, obsegom, cilji in vprašanji o morebitnih reformah v načinu njenega izvajanja.
Lizbonska strategija v obdobju 2007–2013 je osrednje vodilo kohezijske politike, pri tem pa je bilo opozorjeno na pomen regij in lokalnih skupnosti, ki imajo ključno vlogo pri uresničevanju ciljev te strategije. Bo besedah ministra Žagarja bo Slovenija namenila veliko pozornost tudi krepitvi čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja, zlasti uveljavljanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, pri katerem ima Slovenija že dolgoletno tradicijo.
Vključitev teritorialne razsežnosti v kohezijsko politiko je pomemben korak, ki omogoča to vključevanje tudi v druge sektorske politike. Pri tem je minister Podobnik poudaril pomen prostorske raznovrstnosti za izvajanje lizbonskih ciljev ter prispevek mest in mestnih območij h konkurenčnosti evropskega ozemlja.
Proces teritorialne kohezije in razvoja mest je po besedah ministra Podobnika dosegel mejnik s sprejetjem leipziških dokumentov in s prvim akcijskim programom izvajanja, sprejetim med portugalskim predsedovanjem. Kar zadeva teritorialno kohezijo, je zdaj najpomembnejše zagotoviti nadaljevanje tega procesa, zato bo Slovenija namenila največ pozornosti ravno usklajevanju konkretnih nalog in dejavnosti, ki prispevajo k izvedbi sprejetih dokumentov. Pri tem bo dan poseben poudarek usklajevanju prostorskih in urbanih politik ter vlogi urbanih območij v boju proti podnebnim spremembam.
