Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je danes v Bruslju na rednem zasedanju Severnoatlantskega sveta predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije s posebnim poudarkom na področjih skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike.
Minister dr. Rupel je uvodoma izrazil veselje, da lahko na Severnoatlantskem svetu predstavi prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU, in prepričanje, da bodo s tem plodni odnosi med EU in Natom dobili nov zagon. V nadaljevanju je predstavil pet osrednjih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja: prihodnost Evrope in pravočasen začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe; ekonomska, socialna in okoljska razsežnost lizbonske strategije; korak naprej v spopadanju z energetskimi izzivi in podnebnimi spremembami; širitev (evropska prihodnost Zahodnega Balkana) ter medkulturni dialog.
»S sprejetjem Lizbonske pogodbe je EU dobila mehanizem za večjo učinkovitost in demokratično delovanje,« je dejal minister dr. Rupel in hkrati dodal, da je pogodba institucionalna podlaga za nadaljnjo širitev EU. Slovensko predsedstvo si bo po besedah ministra dr. Rupla prizadevalo za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo, svoja prizadevanja pa bo usmerilo tudi na Zahodni Balkan. »Poleg širitve si bomo prizadevali za nadaljnjo krepitev evropske sosedske politike znotraj skupnega, enotnega in doslednega političnega okvira na podlagi načela razlikovanja in individualnega pristopa do partneric iz evropskega sosedstva,« je še poudaril minister dr. Rupel.
O podnebnih spremembah in energetski politiki je minister dr. Rupel dejal, da so ukrepi na tem področju med ključnimi prednostnimi nalogami EU in širše mednarodne skupnosti. »Nerešeni problemi, povezani s posledicami podnebnih sprememb, imajo širše okoljske, gospodarske in socialne razsežnosti ter jih ne bi smeli podcenjevati,« je opozoril minister dr. Rupel.
Minister dr. Rupel je dejal tudi, da se bo Slovenija trudila prispevati k spodbujanju medkulturnega dialoga v EU in njeni okolici, in pri tem poudaril, da »razmer za mir v svetu dolgoročno ni mogoče ustvariti brez dialoga med kulturami, prav tako ne najti odgovorov na največje grožnje varnosti, s katerimi se srečuje sodobni svet«.
Kot enega največjih izzivov za slovensko predsedovanje pa je minister dr. Rupel poudaril Kosovo in hkrati opozoril, da bo Kosovo tudi temeljna preizkušnja za evropsko skupno zunanjo in varnostno politiko. Ob tem je poudaril velik pomen misije EVOP na Kosovu ter se zavzel za regionalni pristop do Zahodnega Balkana. »Reševanje vprašanja Kosova ne sme biti osamljeno dejanje. Upoštevati bi morali tudi Srbijo, ki jo je treba usmeriti na evropsko pot,« je dejal minister dr. Rupel. V zvezi s tem je še dejal, da želijo Slovenija in druge partnerice poslati regiji pozitivno sporočilo, »sporočilo o konkretni in jasni prihodnosti v EU in Natu za vse države v regiji«.
