Minister za finance in predsednik Sveta za ekonomske in finančne zadeve dr. Andrej Bajuk se je danes v Frankfurtu udeležil slovesnosti ob 10. obletnici Evropske centralne banke (ECB), nato pa je v Luksemburgu nagovoril še udeležence slovesnosti ob 50. obletnici Evropske investicijske banke (EIB) in odprtju njene nove zgradbe.
Pred desetimi leti, maja 1998, je Evropski svet sprejel formalno odločitev za naslednji ukrep v gospodarski in denarni uniji, tj. za uvedbo evra. Hkrati je bila formalno ustanovljena Evropska centralna banka, ki je začela delovati 1. junija 1998. Ob 10. obletnici obeh odločitev minister Bajuk ugotavlja, da je evro političen in gospodarski uspeh. Zagotovil je stabilnost z vidika cen, obrestnih mer in menjalnih tečajev, hkrati je pripomogel h konsolidaciji javnih financ. Lani je namreč evrsko območje imelo najnižjo povprečno raven javnofinančnega primanjkljaja po letu 1973. Evro je ključno pripomogel k večjemu povezovanju finančnih trgov in se v svetovnem merilu ustalil kot druga najpomembnejša rezervna valuta. Pripomogel je k ustvarjanju 16 milijonov novih delovnih mest od leta 1992. V zadnjih desetih letih se je evrsko območje razširilo s prvotnih 11 na današnjih 15 držav članic z dobrimi obeti za nadaljnje širitve že v prihodnjem letu s Slovaško.
Omenjeni uspehi ne bi bili mogoči brez močne in neodvisne ECB, ki je izpolnila pričakovanja in pooblastila, ki so ji bila podeljena. Še posebej se je njeno delovanje pokazalo za odgovorno v obdobju še trajajočih finančnih pretresov in je po mnenju ministra Bajuka vredno pohvale. Obenem se minister Bajuk zavzema za odprt dialog o tem, kako delovanje gospodarske in denarne unije v prihodnjih letih še izboljšati, da bi zagotovili čim več koristi za evropske državljane.
Minister Bajuk je v svojem nagovoru na slovesnosti ob 50. obletnici EIB poudaril: »EIB je bila ustanovljena z Rimsko pogodbo leta 1958 in takrat si ni nihče predstavljal, da bo po 50 letih postala največja mednarodna finančna ustanova na svetu. Danes ima 27 držav članic in prednostno podpira povezovanje, inovacije, okoljevarstveno vzdržnost, srednja in mala podjetja ter vzdržno, konkurenčno in varno energijo. Njena dejavnost je usmerjena predvsem k EU, je pa dejavna tudi v sosednjih državah, regijah in drugod. Obseg njenega kreditiranja v letu 2007 je bil skoraj 48 milijard evrov in je tako močno presegel obseg kreditiranja Svetovne banke. 50. obletnica je idealna priložnost za izraz priznanja vsem, ki so v teh letih prispevali k zdajšnjemu trdnemu stanju naše banke, predsednikom, še posebej trenutnemu Philippu Maystadtu, guvernerjem, direktorjem in zaposlenim.«
Obenem je poudaril, da delo banke še zdaleč ni končano. »Banka je postala pomemben finančni instrument uveljavljanja politik EU ter igra usmerjevalno vlogo pri financiranju projektov. Pri svojem financiranju upošteva potrebe lokalnega okolja in skrbi za prenos koristi končnim upravičencem ter s tem spoštuje svojo zavezanost nepridobitne ustanove. S pridobljenim znanjem in poznavanjem lokalnega okolja in različnih področij banka pomembno pomaga državam članicam povečati sodelovanje zasebnega sektorja pri zagotavljanju javnih storitev in spodbuja zasebno financiranje infrastrukturnih projektov.«
Posebej je omenil vlogo EIB pri podpori držav kandidatk za članstvo v EU in morebitnih kandidatk pri pripravi na njihovo članstvo. Navedel je, da je bila v Sloveniji, kjer je podprla več kot 50 odstotkov celotne vrednosti operacij, večina podpisana med slovenskim pristopom EU, čeprav so bile prve pogodbe podpisane že leta 1977.
Ob koncu je minister Bajuk pozornost namenil še novi zgradbi: »EIB pri svojih dejavnostih upošteva in podpira vzdržen razvoj, ki vključuje varovanje okolja. Zato ni presenečenje, da je nova zgradba skladna z okoljevarstvenimi zahtevami, energetsko učinkovita in uporablja obnovljive vire energije. Naše prepričanje in upanje je, da bodo temu zgledu sledili tudi drugi.«
