Odnosi med Evropsko unijo in Južno Afriko in splošna ocena stanja v Afriki sta bili osrednji temi trojke EU-Južna Afrika na ravni zunanjih ministrov, ki je bila danes v Sloveniji. Srečanje je vodil predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, Evropsko komisijo je zastopal komisar Louis Michel, delegacijo Južne Afrike pa je vodila zunanja ministrica dr. Nkosazana Clarice Dlamini-Zuma. Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki sekretariata Sveta in Francije, naslednje predsedujoče države.
Minister dr. Rupel je uvodoma opozoril, da sta EU in Južna Afrika maja lani sprejeli akcijski načrt in se dogovorili, da bosta razvijali trajen odnos, ki temelji na odprtem in konkretnem dialogu, potekati pa mora ob vzajemnem razumevanju in prevzemu odgovornosti. Dogovorili so se tudi za razširitev sodelovanja na nova področja, na julijskem vrhu, ki ga bo pripravilo francosko predsedstvo, pa bo govor tudi o formalnem okviru dialoga o miru in varnosti. Pomembna so tudi pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, za katera je sicer pristojna komisija.
Minister dr. Rupel je tudi dejal, da EU odločno podpira pogajanja o razvojnem programu iz Dohe in si želi, da bi se čim prej končala. To bo mogoče le, če si bodo za to prizadevali vsi ključni partnerji, tudi Evropska unija in Južna Afrika. Obsežen, velikopotezen in uravnotežen izid pogajanj ostaja osrednja prednostna naloga trgovinske politike Evropske unije, zato si bo še naprej prizadevala, da se na večstranski ravni dosežejo podobna mnenja o vseh glavnih vprašanjih.
Slovenski zunanji minister se je gostom zahvalil za poročilo o najnovejših dogodkih v Južni Afriki. »Prizadevanjem južnoafriške vlade za prekinitev nemirov želimo izraziti vso našo podporo. V tem smislu tudi pozdravljamo odločne in jasne izjave vašega predsednika,« je poudaril dr. Rupel, ki je še dodal, da želi EU izraziti sočutje vsem žrtvam nasilja in njihovim družinam, zlasti tistim iz drugih držav, ki so prišli v Južno Afriko, da bi našli zaposlitev ali pribežališče. EU je pripravljena zagotoviti vso podporo in oporo pri prizadevanjih za zagotovitev pomoči, da bi ublažili trpljenje delavcev priseljencev in beguncev.
Glede bližnjevzhodnega mirovnega procesa je slovenski zunanji minister poudaril, da Evropska unija in njeni partnerji poskušajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi se proces iz Annapolisa premaknil naprej. Omenil je zadnje sestanke na mednarodni ravni in dodal, da je mogoče odkrito ugotoviti, da kljub različnim dejavnostim še vedno ni večjega napredka. To se nanaša na izraelsko-palestinska pogajanja, razmere na Zahodnem bregu in predvsem na Gazo. Kljub temu pa je treba obe strani ter druge odločno spodbujati, naj dosežejo napredek na vseh področjih. Minister Rupel je kot pomembne označil zadnje dogodke v Libanonu z izvolitvijo predsednika republike, pogovore med Izraelom in Sirijo ter tudi stike s Hamasom.
Minister dr. Rupel je nato goste seznanil s stanjem na Zahodnem Balkanu in opozoril, da je to območje, ki mu je Evropska unija že pred časom zagotovila evropsko prihodnost. Pri oceni stanja v posameznih državah se je še zlasti ustavil pri političnem stanju v Srbiji po nedavnih volitvah, na katerih so se uveljavile proevropske sile, in pri stanju na Kosovu, kjer je EU sodelovala s svojo misijo EULEX. Ob tem je slovenski zunanji minister poudaril, da je Kosovo evropski problem in zato se EU s tem vprašanjem tako dejavno ukvarja.
Evropska unija pozitivno ocenjuje dejavnost Kitajske v Afriki in želi te odnose izpopolniti; minister dr. Rupel je sogovornikom povedal, da Evropska komisija že pripravlja sporočilo za začetek tristranskega dialoga med Kitajsko, Afriško unijo in Evropsko unijo.
Minister dr. Rupel je spregovoril tudi o dejavnosti Evropske unije pri evropski varnostno-obrambni politiki v Afriki. Dejal je, da sta mirovna procesa iz Nairobija in Gome v zadnjih mesecih poskrbela za novo spodbudo za umiritev razmer v vzhodnem delu DR Kongo, k temu pa so prispevali tudi posebni predstavnik Evropske unije za območje afriških Velikih jezer s svojim prizadevanjem ter ukrepi Evropske skupnosti. Misija EUSEC v DR Kongo, ki zagotavlja podporo kongovskim prizadevanjem za prenovo obrambnega področja, traja že štiri leta. Sodelovanje med EUSEC in južnoafriškimi kolegi v Kinšasi je koristno ter temelji na vzajemni podpori in zaupni izmenjavi stališč. V prihodnjih mesecih bo poskušal EUSEC zagotoviti podporo za vzpostavitev novih sil za hitro ukrepanje. Evropska unija od drugih partnerjev, predvsem Južne Afrike, pričakuje, da bodo v celoti sodelovali.
Misija EUFOR v Čadu je začetno operativno zmogljivost dosegla 15. marca, kot je bilo načrtovano. Razmestitev od tedaj poteka po načrtih. Trenutno je na terenu 2800 vojakov, ki so že pomagali zagotoviti večjo varnost na območju, na katerem so razporejeni. Ko bo začela misija v celoti delovati, bo štela približno 3700 vojakov. »Usklajevanje z vladama Čada in Srednjeafriške republike je odlično. Usklajevanje z Združenimi narodi pa poteka istočasno z razporeditvijo misije MINURCAT,« je dejal slovenski zunanji minister.
Minister dr. Rupel je ocenil, da je bil lizbonski vrh EU-Afrika uspešen, zdaj pa bo treba začeti pripravljati skupno strategijo in akcijski načrt. Tehnične priprave potekajo in dr. Rupel je izrazil prepričanje, da afriške države želijo, da se načrt tudi dejansko izvaja.
Sicer pa EU pozdravlja pobudo za povečanje sodelovanja z Afriško unijo in prizadevanja pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta ZN za utrditev miru in varnosti v Afriki. Partnerstvo med Evropsko unijo in Afriško unijo namenja veliko pozornost sodelovanju pri zagotavljanju miru in varnosti, EZ pa podpira vse mirovne pobude na afriški celini.
Minister dr. Rupel je veliko pozornost namenil stanju v Sudanu, Darfurju. Politično stanje se ni izboljšalo, kar je razlog za nestabilnost celotne regije. Zadnji napadi upornikov v Kartumu so ponovno opozorili na probleme varnosti s tveganjem, da se lahko odnosi med Sudanom in Čadom še poslabšajo. V zahodnem Darfurju so številni napadi na civilno prebivalstvo, mednarodna skupnost s težavami zagotavlja humanitarno pomoč, število beguncev narašča. Pripadnikov mirovnih sil je zelo veliko, a še vedno ne dovolj. EU prispeva s svojo misijo v severnem Čadu. Sicer pa je slovenski zunanji minister povabil Južno Afriko, naj podpre delo tožilca na mednarodnem kazenskem sodišču.
Dr. Rupel je dejal, da je EU ocenila, da je prvi krog predsedniških volitev v Zimbabveju potekal brez velikih nemirov, zaskrbljena pa je, ker bo drugi krog šele 27. junija, saj je pogosto nasilje nad predstavniki opozicije. Zato Evropska unija meni, da bi morala Afriška unija že zdaj napotiti svoje opazovalce v Zimbabve.
Minister dr. Rupel je nato dejal, da je EU zelo zaskrbljena zaradi stanja v Somaliji. Pozitivno je ocenil dialog med začasno tranzicijsko vlado in opozicijo ter dejal, da vlada potrebuje večjo podporo mednarodne skupnosti, še zlasti glede prizadevanja za spravo. Povečati je treba varnost v državi. Dr. Rupel je opozoril, da Evropska unija prispeva za plače somalski policiji, sicer pa v celoti podpira prizadevanja Združenih narodov za stabilizacijo stanja v državi.
Dr. Rupel je dejal, da je Evropska unija zadovoljna z učinkovitim posegom afriških držav pri reševanju kenijske krize na začetku leta. »Kenija je dober primer, kako lahko mednarodni pritisk prispeva k premostitvi napetosti po povolilnem nasilju,« je poudaril slovenski zunanji minister.
Ob koncu srečanja so izdali skupno poročilo (v angleščini) 
.
