Na novinarski konferenci po končanem zasedanju Sveta ministrov za okolje 5. junija 2008 v Luksemburgu sta njegov predsednik slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter evropski komisar za okolje Stavros Dimas predstavila poudarke iz opravljene politične razprave.
Že od prve politične razprave sredi marca na Svetu ministrov za okolje so o štirih zakonodajnih aktih iz podnebno-energetskega svežnja potekala temeljita pogajanja na ravni strokovnjakov. Pogajanja so se razvila do stopnje, ko so bile potrebne dodatne politične smernice za nadaljnje delo. »To je ključna faza v življenju vsakega zakonodajnega predloga,« je dejal minister Podobnik. Pri tem je dodal, da »razprava ne bi mogla biti ob bolj pravem času«. Ministri so v razpravi izrazili priznanje poročilu o napredku, ki ga je pripravilo predsedstvo. Potrdili so, da poročilo pravilno prikazuje dosedanji razvoj in obsežno opravljeno delo. Novi predlogi v zvezi s svežnjem prinašajo nekatere dodatne sestavine, ki pa ga bodo še izboljšale. Francosko predsedstvo bo dobilo dobro podlago za dokončno oblikovanje predpisov in za pogajanja z Evropskim parlamentom zgodaj jeseni, tako da bi bil sporazum o svežnju dokončno sprejet do konca leta 2008.
Druga pomembna vsebina politične razprave je bila uredba o izpustih CO2 iz avtomobilov. Za EU je to vprašanje pomembno s številnih vidikov, saj v Evropi iz vozil nastane ena petina vseh izpustov. Temeljna vprašanja, povezana z razporeditvijo finančne obremenitve glede na velikost vozila oziroma moč motorja, ostajajo trenutno še odprta, vendar pa so rešitve bližje kot kadar koli prej. EU bo z ukrepanjem na tem področju svetu konkretno pokazala primer uporabe tehnologij za doseganje okoljskih učinkov, obenem pa bo tudi v Evropi spodbujena vrsta ekoinovacij. Morda bodo v predlog uredbe, ki jo bodo morali proizvajalci in uporabniki vozil prilagoditi že v nekaj letih, vključili tudi dolgoročne cilje.
Razprava o gensko spremenjenih organizmih je potrdila prepričanje, da je treba še naprej krepiti znanstvene raziskave in ocene tveganja. Pri tem je pomembno upoštevanje sprememb v kmetijstvu, pa tudi posebnosti posameznih zemljepisnih območij. Pomembno je ustrezno presojati dolgoročne učinke uporabe gensko spremenjenih organizmov in upoštevati njene socialno-ekonomske učinke. Brez dvoma bosta v prihodnje obe vsebini postali pomemben del razprave o gensko spremenjenih organizmih.
