V Luxembourgu se je končalo zasedanje Sveta za promet, telekomunikacije in energijo, na katerem so obravnavali teme s področja telekomunikacij in informacijske družbe. Svetu sta predsedovala minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in ministrica za visoko šolstvo znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Ena ključnih tem je bila pregled napredka pri usklajevanju regulativnega paketa za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.
»Zlasti pri obravnavi obeh direktiv – direktive o boljši regulaciji in direktive o pravicah državljanov – je bil dosežen znaten napredek. Veseli nas, da nam je s skupnimi močmi in prizadevnostjo vseh držav članic uspelo uskladiti stališča glede številnih elementov predloga Komisije iz novembra 2007,« je povedal predsedujoči Svetu.
Predlog direktive o boljši regulaciji vključuje vrsto bistvenih vsebinskih sprememb sedanjega regulativnega okvira. Kompromisni predlog, ki ga je pripravilo slovensko predsedstvo in je bližje stališčem držav članic, uvaja učinkovitejšo uporabo spektra in konsistentnejši regulativni okvir glede delovanja notranjega trga na področju elektronskih komunikacij. S tem je ustvarjena dobra podlaga za nadaljnje delo francoskega predsedstva, kljub temu pa ostaja še veliko odprtih vprašanj. Poglede držav članic bo treba uskladiti še glede problematike uvedbe funkcionalne ločitve, nacionalnih regulatorjev, varnosti in celovitosti omrežij ter novih postopkov komitologije in harmonizacije.
Pri direktivi o pravicah državljanov je predsedstvu uspelo uskladiti začasna stališča držav članic glede večine bistvenih elementov predloga Komisije. Še vedno obstajajo različni pogledi Komisije in držav članic na tehnične zmožnosti uporabe nujnih klicev za storitve VoIP, varovanje osebnih podatkov, način doseganja manjše stopnje zlorabe avtorskih pravic in spremembo obsega ter načina zagotavljanja univerzalne storitve.
Vizjak: »Ocenjujemo, da predlagane spremembe krepijo zlasti pravice potrošnikov in uporabnikov ter povečujejo varstvo zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov na področju elektronskih komunikacij.«
Ministri so na delovnem kosilu razpravljali tudi o predlogu za ustanovitev organa za evropski trg elektronskih komunikacij. Ob tem je bilo izraženo večinsko stališče, da je treba okrepiti delovanje notranjega trga za elektronske komunikacije, vendar pa se je treba pred razpravo o pravni strukturi novega organa najprej dogovoriti o njegovih ciljih in nalogah. Pri tem je treba upoštevati načela učinkovitosti, preglednosti, neodvisnosti in strokovnosti. V razpravi ob kosilu se je pokazalo, da države niso naklonjene vključitvi sedanje Unijine Agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA) v nov evropski organ za trg elektronskih komunikacij. Po mnenju držav članic naj upravljanje spektra ne bi spadalo v delovne naloge novega organa.
Ministri so sprejeli sklepe Sveta o popolnem koriščenju digitalne dividende v Evropi – skupni uporabi spektra, ki bo sproščen s prehodom na digitalno radiodifuzijo. S prehodom iz analogne tehnologije oddajanja na digitalno tehnologijo bo z uporabo naprednejše digitalne tehnologije mogoče sedanje radiodifuzne storitve v UHF-pasu omogočiti z uporabo manj spektra. Rezultat tega procesa bo pridobitev v spektru, ki ga imenujemo digitalna dividenda.
Na predlog slovenskega predsedstva je bila med sklepi Sveta sprejeta tudi določba o dejavnejši vlogi Evropske komisije pri reševanju sporov glede škodljivega motenja na obmejnih območjih. To bo nedvomno koristilo tudi evropskim prebivalcem ob meji, ki se srečujejo s tem problemom.
Slovensko predsedstvo je v celoti doseglo uskladitev odločbe o izbiri in odobritvi mobilnih satelitskih sistemov (MSS), ki delujejo na 2 GHz. Kompromisni predlog je bil sprejet tudi v Evropskem parlamentu, tako da je sprejetje odločitve Sveta o tej odločbi le še formalnost. Zaradi zakasnitve uradnih prevodov je bila formalna odločitev na tem zasedanju Sveta le napovedana.
