Države članice EU so pretežno podprle predlog slovenskega predsedstva o vključitvi letalstva v evropski sistem trgovanja z emisijami (ETS), ko so prejšnji teden odobrile sporazum.
»S tem je slovenskemu predsedstvu uspelo doseči dogovor o enem najzahtevnejših dosjejev, ki je tesno povezan s splošnim evropskim ciljem boja proti podnebnim spremembam,« je rekel predsednik Sveta za okolje in slovenski minister za okolje Janez Podobnik po dogovoru, ki so ga v petek (27. junija), dosegli namestniki stalnih predstavnikov.
Po predhodnem dogovoru z Evropskim parlamentom, ki naj bi o tem dosjeju glasoval 9. junija, bo letalstvo od leta 2012 vključeno v ETS. Poleg tega je omejitev (ali količina letalskih nadomestil, ki se vsako leto dodeli letalskim prevoznikom) določena na 97 odstotkov za leto 2012 (v tako imenovanem prvem obdobju), nato pa se zmanjša na 95 odstotkov za drugo obdobje (2013–2020) na podlagi izračuna povprečnih izpustov v izhodiščnih letih 2004–2006. To se lahko spremeni, če pride do drugačnega dogovora v direktivi o ETS (del podnebno-energetskega svežnja).
V sporazumu je predvideno, naj bi letalski prevozniki, ki vzletajo ali pristajajo v EU, od 2010 do 2020 na dražbi kupili le 15 odstotkov nadomestil za izpuste (kar pomeni, da bo 85 odstotkov brezplačnih), pri čemer se upošteva splošni pregled direktive o ETS. Ti prihodki se bodo uporabili za boj proti podnebnim spremembam v EU in tretjih državah, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov, financiranjem raziskav in razvoja za ublažitev in prilagoditve v letalstvu in v prometu z nizkimi izpusti. Medtem ko natančni znesek, ki ga je treba uporabiti za te ukrepe, še ni določen, je treba prihodke uporabiti za boj proti podnebnim spremembam, države članice pa morajo o porabi prihodkov poročati Komisiji.
»Ti ukrepi nikakor ne bi smeli prizadeti potrošnikov, kot je trdila industrija v svojem prvem odzivu na novico o sporazumu. Tona CO2 danes stane približno 30 evrov. To pomeni, da bi bil dodatni strošek za potnika okrog 5 evrov za povratno vozovnico za let po Evropi, 9 evrov za srednje dolg polet in okrog 40 evrov za dolg polet, če upoštevamo analizo ocene učinka Komisije,« je rekel minister Podobnik.
Dodal je: »Industrija naj se zdaj posveti svoji vlogi pri zagotavljanju čim večje gospodarnosti letov glede goriva in stroškov. Vlagati mora v novo generacijo motorjev in letal. V dobi visokih stroškov goriva, ko se EU trudi čim bolj zmanjšati negativne učinke visokih cen na potrošnike, naj letalska industrija ravna enako. Le kako bi sicer lahko trdili, da podnebne spremembe jemljejo resno, kot je razglasila Evropska unija, ko se je v marcu dogovorila za obsežen sporazum o podnebnih spremembah in energiji, ki naj bi veljal pred koncem leta 2008."
