Države članice so se decembra 2007 s podpisom Lizbonske pogodbe zavezale k njeni čimprejšnji ratifikaciji. Ta cilj je do sedaj doseglo že 19 držav, v preostalih državah članicah pa ratifikacijski postopki potekajo. Republika Slovenija je pogodbo ratificirala kot druga država članica 29. januarja 2008.
Negativni izid referenduma na Irskem je temu uspehu prinesel nekoliko grenak priokus. Vendar Evropska unija ostaja zavezana svojim ciljem. Države članice se strinjamo, da se morajo ratifikacijski postopki nadaljevati. Obenem bomo skupaj z Irsko poskusili najti enotno rešitev, ki bo ustrezala vsem članicam in bo v najkrajšem času omogočila nadaljnji razvoj Unije.
V luči uveljavitve Lizbonske pogodbe s 1. januarjem 2009 je Slovenija v času predsedovanja vodila pripravljalno delo za začetek njenega izvajanja. Na podlagi neformalnih posvetovanj o različnih odprtih vprašanjih je predsedstvo izdalo tudi poročilo o opravljenem delu.
S spomladanskim Evropskim svetom 2008 se je uspešno začelo drugo triletno obdobje prenovljene lizbonske strategije za čas od 2008 do 2010. Dogovorjeno je bilo, da korenite spremembe vsebine niso potrebne, da pa je treba s procesom nadaljevati in se osredotočiti na izvajanje reform. Poseben uspeh je kompromisni dogovor držav članic, da je treba zreformnim procesom nadaljevati tudi po letu 2010.
Slovensko predsedstvo je pustilo svoj pečat predvsem na naslednjih področjih:
Področju znanja in inovacij smo dali nov zagon z uvedbo t. i. "pete svoboščine – prostega pretoka znanja" in t. i. Ljubljanskega procesa.Namen je vzpostaviti tesnejše sodelovanje udeležencev v evropskem raziskovalnem prostoru.K temu bo pomembno prispeval tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, glede katerega smo se dogovorili, da bo imel sedež vBudimpešti. Pomemben prispevek k visokotehnološkemu razvoju EU je tudi dogovor o izvajanju evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo. Prav tako smo sprejeli pomembne sklepe glede spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti z izobraževanjem, družinam prijaznimi znanstvenimi karierami ter vlogokulture in ustvarjalnosti v lizbonski strategiji.
Na področju krepitve konkurenčnosti podjetij smo se posvetili predvsem spodbujanju hitre rasti malih in srednje velikih podjetij in ukrepom za zmanjševanje administrativnih ovir (pomemben je sprejem»paketa za proizvode« in zagon programa Eurostars).
V prizadevanjih za zmanjševanje administrativnih bremen smo ponovno potrdilizavezanost nadaljevanju pobude za boljšo pripravo predpisov (-25 odstotkov do 2012).
Veliko pozornosti smo namenili tudi krepitvi socialne razsežnosti lizbonske strategije. Sprejeli smozavezo k postopnemu izvajanju dogovorjenih skupnih načel o prožni varnosti kot enega ustreznih pristopov k soočanju z izzivi 21. stoletja, med drugim demografskimi spremembami, pospešenim tehnološkim napredkom in procesom globalizacije. Naš osrednji poudarek je bil na izboljšanju položaja mladih, prispevali smo tudi k evropski razpravi o demografskih izzivih ter k sprejemanju ukrepov na področju enakosti spolov.
3. Korak naprej v reševanju podnebno-energetskih vprašanjV zvezi s podnebno-energetskim svežnjem, ki ga je Evropska komisija izdala januarja 2008, smo dosegli vse zastavljene cilje. Na spomladanskem Evropskem svetu smo sprejeli ključne politične odločitve, ki so pogoj za njegovo pravočasno sprejetje: zavezo za politični dogovor med državami članicami do konca leta 2008 in dogovor o temeljnih načelih pri razdelitvi bremen. V obsežnih in intenzivnih nadaljnjih razpravah je bil dosežen pomemben napredek pri razumevanju predlaganih rešitev ter poenotenju stališč držav članic. Potekala so tudi neformalna srečanja z Evropskim parlamentom.
Le s pravočasnim sprejetjem tega zakonodajnega svežnja bo EU lahko odigrala vodilno vlogo in verodostojno nastopila na mednarodnih pogajanjih za sklenitev dogovora o celovitem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012, ki bodo decembra 2009 v Københavnu.Prizadevanja za pravočasno sklenitev tega sporazuma so bila vključena tudi v vsa srečanja s tretjimi državami, pomembni dogovori, ki bodo prispevali k enotnejšemu pristopu v boju proti podnebnim spremembam, pa so bili sklenjeni na vrhovih EU-Japonska ter EU-Latinska Amerika in Karibi.
Največji uspeh predsedovanja na področju energetike je dogovor o tretjem zakonodajnem svežnju za liberalizacijo notranjega trga za elektriko in zemeljski plin. Po predložitvi kompromisnega predloga nam je uspelo zbližati stališča sedemindvajseterice in doseči široko soglasje o ključnih sestavinah pri vseh petih zakonodajnih predlogih, tako za elektriko kakor tudi za plin.
V času predsedovanja je bila sklenjena mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z državami Zahodnega Balkana. Podpisana sta bila sporazuma s Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Mreža utrjuje in pospešuje integracijski proces držav Zahodnega Balkana ter s tem prispeva h krepitvi stabilnosti in vsestranskemu razvoju regije.
Pomemben uspeh so sektorske pobude. Gre za konkretne pobude na področju regionalnega sodelovanja in gospodarskega razvoja:
dialogo vizumski liberalizaciji se je začel z vsemi državami Zahodnega Balkana;
Evropski komisiji smo podelili mandat za začetek pogajanj o prometnem sporazumu;
dogovorili smo seoustanovitvi Investicijskega sklada za Zahodni Balkan;
vzpostavili smo okrepljeno sodelovanje med regijo in EU na področju civilne zaščite;
dali smo pobudo za prenos metodologije EU in enako pripravo ocen ogroženosti zaradi organiziranega kriminala za države jugovzhodne Evrope (SEE OCTA) terpobudo za prenos priporočil s področja boja proti terorizmu na države Zahodnega Balkana.
Ob razglasitvi kosovske neodvisnosti smo se zavzeli za stabilnost regije in navzočnost EU na Kosovu v okviru misije EULEX in s pomočjo posebnega predstavnika EU. Ohranili smo enotnost Unije pri ključnih vprašanjih in preprečili destabilizacijo regije. Evropska komisija bo 11. julija 2008 organizirala donatorsko konferenco za regijo, s poudarkom na Kosovu.
Nadaljevala so se pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo. V pristopnih pogajanjih s Hrvaško je slovensko predsedstvo odprlo štiri poglavja, s Turčijo pa dve poglavji.
Pomembnejši dosežek v okviru evropske sosedske politike (ENP) je začetek izvajanja Črnomorske sinergijske pobude, s katero je bila začrtana politična usmeritev za skupne dejavnosti v regiji. Pričakujemo, da se bosta sredozemska in vzhodna dimenzija ENP uravnoteženo krepili tudi v okviru francoske pobude za "Barcelonski proces: Unijo za Sredozemlje" in poljsko-švedske pobude za ustanovitev Vzhodnega partnerstva.
Predsedovanje smo simbolično in tudi dejansko začeli z otvoritvenim dogodkom ob evropskem letu medkulturnega dialoga v Ljubljani. V nadaljevanju so se zvrstile številne razprave in konference. Za krepitev medkulturnega dialoga so bile sprejete številne pobude na področju vključevanja kulturne dimenzije v zunanje odnose EU, mladih, šolstva, večjezičnosti, kulture. Poseben prispevek Slovenije h krepitvi partnerstva in dialoga je projekt ustanovitve Evro-sredozemske univerze v Piranu junija 2008.
II. Glavni dosežki na zakonodajnem področjuDosegli smo pomemben preboj pri sprejemanju dveh aktov s področja delovnega prava, o katerih so pogajanja potekala že več let. Gre za direktivo o delovnem času in direktivo o delovnih pogojih začasnih delavcev, ki sta ključnega pomena za evropske delavce, saj urejata področje delovnega časa in pravice delavcev, ki delajo prek agencij.
V soodločanju z Evropskim parlamentom smo sprejeli uredbo oizvajanju evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo. S tem smo projektu dali nov zagon in zagotovila, da bo Evropa do leta 2013 vsem svojim državljanom in podjetjem ponudila kakovostne satelitsko-navigacijsko storitve.
Na področju varstva okolja smo v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom potrdili štiri ključne akte: direktivo o odpadkih, ki uvaja bolj kakovostno ravnanje z odpadki, uredbo o živem srebru in direktivo o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, ki urejata bolj varno ravnanje z zdravju zelo škodljivimi snovmi, ter direktivo o vključevanju emisij iz letalskega prometa v shemo trgovanja z emisijami (ETS), ki predstavlja enega ključnih ukrepov za celovito zmanjševanje emisij CO2. Sprejeta je bila tudi direktiva o kazensko-pravnem varstvu okolja, ki ravnanja zoper okolje, ki imajo uničujoče posledice za človekovo zdravje in okolje, opredeljuje kot hujša kazniva dejanja.
V postopku soodločanja z Evropskim parlamentom smo sprejeli tudi celo vrsto pomembnih aktov, ki prispevajo hkrepitvi notranjega trga: t. i. paket za proizvode, odločbo o mobilnih satelitskih storitvah, direktivo o poštnih storitvah, nov carinski zakonik, uredbo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. K višji ravni zaščite potrošnikov bo prispevala tudi direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah.
Na področju notranjih zadev smo uspeli zaključiti zahtevna pogajanja v Svetu, ki so trajala več kot tri leta, ter doseči dogovor glede direktive o vračanju, ki ureja skupne standarde in postopke za vrnitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Po intenzivnih pogajanjih smo dosegli politični dogovor o preoblikovanju Europola v agencijo EU.
Na področju pravosodja smo zaključili pogajanja z Evropskim parlamentom glede direktive o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah in dosegli dogovor v Svetu glede izvrševanja obsodb, izrečenih v nenavzočnosti.
III. Vrhovi EU-tretje državeV času predsedovanja so potekala štiri vrhunska srečanja EU s tretjimi državami: EU–Japonska, EU–Latinska Amerika in Karibi, EU–ZDA, EU–Ruska federacija. Ti vrhovi so bili namenjeni krepitvi strateške dimenzije odnosov in partnerstva med EU in omenjenimi državami, hkrati pa so bili priložnost za razpravo o aktualnih globalnih, regionalnih, gospodarskih, varnostnih in drugih vprašanjih, vključno s podnebnimi spremembami in energetiko.
Pomemben dosežek je potrditev pogajalskega mandata za začetek pogajanj za novi sporazum med EU in Rusijo, ki bo nadomestil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju.
Sestavni del predsedovanja so tudi dogodki, ki ji ni mogoče predvideti in se nanje predhodno pripraviti. Slovensko predsedstvo se je na vse nepričakovane dogodke odzvalo hitro in premišljeno. Marčni Evropski svet se je odzval na pretrese na finančnih trgih. Posodobljeni so bili trije obsežni in podrobni časovni načrti za ukrepe na različnih področjih ureditve in nadzora finančnih trgov. Podpisan in uveljavljen je bil tudi Memorandum o sodelovanju pri čezmejni finančni stabilnosti.
Evropski svet se je junija odzval na posledice visokih cen hrane. Voditelji so se strinjali, da je potreben hiter odziv znotraj EU, zlasti pomoč najrevnejšim slojem, pa tudi širše, na svetovni ravni. Globalno si bo EU prizadevala za odpravljanje posledic naraščanja cen za revno prebivalstvo v okviru OZN in skupine G8. V tem kontekstu smo pozornost posvetili tudi politiki biogoriv in krepitvi izvajanja razvojnih ciljev tisočletja.
Predsedstvo se je odzvalo tudi na dogodke v Keniji in Čadu, nemire v Tibetu, potres na Kitajskem ter ciklon v Burmi/Mjanmaru.
