Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Sporočila za javnost

04.03.2008

Prvo srečanje okoljskih ministrov Evropske unije ter Latinske Amerike in Karibov vseh časov v Bruslju

Prilagajanje podnebnim spremembam, obnovljiva energija, izginjanje biotske pestrosti in krčenje gozdov so bile glavne točke dnevnega reda prvega srečanja okoljskih ministrov Evropske unije ter Latinske Amerike in Karibov (LAK), ki je potekalo danes v Bruslju. Vprašanja, s katerimi so se ministri ukvarjali na srečanju, so še toliko pomembnejša, če upoštevamo njihov pomen za gospodarsko blaginjo Evropske unije ter Latinske Amerike in karibskih držav, bodo pa tudi podlaga za srečanje na vrhu med vodji držav in vlad EU-LAK v Limi meseca maja. Srečanja se je udeležilo več kot 24 ministrov iz Evropske unije, Latinske Amerike in Karibov.

Slovenski minister za okolje Janez Podobnik je dejal:»Spopadanje s podnebnimi spremembami je največji okoljski in razvojni izziv človeštva. Neprijetne posledice našega početja že čutimo. Če ne bomo na svetovni ravni začeli odločno ukrepati takoj, bodo posledice postale neobvladljive. Prav zaradi tega so se države EU, Latinske Amerike in Karibov na 4. srečanju na vrhu EU-LAK leta 2006 na Dunaju odločile, da bodo začele strateški politični dialog o okolju.«

Komisar za okolje Stavros Dimas je dejal:»Čeprav so Evropa ter Latinska Amerika in Karibi geografsko ločeni, imamo skupno okolje, skupno prihodnost in skupne izzive. Da bi jih lahko premagovali, moramo pri spopadanju z mnogimi izzivi ukrepati na svetovni ravni. Tako je na primer Evropska unija v boju proti podnebnim spremembam zelo dejavna, vendar pa brez podpore naših partnerjev v Latinski Ameriki in Karibih v tej bitki ne moremo zmagati. Če vemo, da so te države zbiralnik biotske pestrosti in gozdov, je sodelovanje z njimi nujno potrebno, da bi ustavili izginjanje vrst in njihovih habitatov.«

Svež zagon partnerstvu med Evropsko unijo, Latinsko Ameriko in Karibi

Srečanje okoljskih ministrov dveh regij je prvi ukrep pri procesu, ki naj bi dal večjo težo okoljskim vprašanjem v okviru partnerstva EU-LAK. Odnosi med državami članicami EU ter Latinsko Ameriko in karibskimi državami so bili do zdaj bolj ali manj osredotočeni na podregije, kot so Karibi, Andska skupnost[1] in Mercosur[2], ter na posamezne države, kot so Brazilija in Mehika.


Cilj tega srečanja je bila določitev skupnih prednostnih nalog in sodelovanja med EU in latinskoameriškimi državami pri okolju. Utrlo je pot vrhu v Limi maja tega leta, ko bodo voditelji držav in vlade obravnavali nadaljnje sodelovanje med območjema. Zaradi zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih vezi med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko ter Karibi je bistvenega pomena, da se ti dve območji skupaj lotita svetovnih izzivov.

Zbiralnik naravnih virov

Latinska Amerika je zelo bogata z naravnimi viri in biotsko pestrostjo. Šteje se za najbogatejše biološko svetovno območje z okoli 40 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. Za ohranjanje takega bogastva je ključnega pomena, da ga ustrezno upravljamo in primerno skrbimo zanj, predvsem zaradi okoljskih izzivov, s katerimi se območje spopada.

Latinska Amerika in karibske države so že navajene na posledice podnebnih sprememb in naravne nesreče. Zadnja leta so se na primer padavine na zahodni obali Južne Amerike občutno povečale, na številnih območjih v notranjosti pa je bila suša. Ledeniki v Južni Ameriki so ogroženi in njihova izginitev bi precej zmanjšala količino vode, ki je na voljo za človekovo porabo, kmetijstvo in pridobivanje energije.

Podnebne spremembe bodo močno vplivale tudi na biotsko pestrost, saj lahko na tropskih območjih izumrejo številne vrste. Naraščanje morske gladine bo močno vplivalo na Karibe, kjer polovica prebivalstva živi v območju polmera 1,5 km od obale.

Podpora EU okolju v latinskoameriških državah

V zadnjih letih je Evropska unija zagotavljala podporo številnim okoljskim pobudam v Latinski Ameriki in na Karibih. To vključuje približno 345 milijonov evrov v obdobju od leta 2002 do 2007 za dejavnosti, povezane z okoljem in podnebnimi spremembami, vključno s spodbujanjem obnovljive energije, pripravljenostjo na nesreče, upravljanjem naravnih virov, ohranjanjem gozdne in biotske pestrosti in širjenjem puščav.

V obdobju od leta 2002 do 2006 je EU sofinancirala 74 znanstvenih in raziskovalnih projektov v skupni vrednosti 210 milijonov evrov, ki so bili namenjeni blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam, celostnemu upravljanju ekosistemov, upravljanju obalnih območij in voda, biotski pestrosti in vplivom okoljskih problemov na zdravje.

Pričakuje se, da bo EU za obdobje od leta 2007 do 2010 zagotovila 100 milijonov evrov za projekte v Latinski Ameriki in na Karibih v gozdnem gospodarstvu, krčenja gozdov, dobrega vladanja in prilagajanja podnebnim spremembam. To podporo bo dopolnjevala tudi finančna pomoč za projekte, ki se osredotočajo na teme, kot sta okolje, upravljanje naravnih virov in energije, in na financiranje raziskovalnih projektov na podlagi 7. okvirnega programa Evropske unije za znanost in raziskave.Evropska investicijska banka bo dala na voljo približno 2,8 milijarde evrov v obliki posojil za projekte, namenjene trajnostnemu okoljskemu razvoju, blaženju podnebnih sprememb, zmanjševanju toplogrednih plinov, obnovljivi energiji in energetski učinkovitosti in zajemanju ter skladiščenju ogljika. 

Pri pripravljenosti na nesreče bo Evropska unija predvidoma namenila okoli 24 milijonov evrov za Karibe kot del svoje strategije za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč in pripravljenost v državah v razvoju, ki jo bo sprejela oktobra letos.



[1]    Bolivija, Kolumbija, Ekvador in Peru

[2]       Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 07.03.2008