Vseživljenjsko učenje postaja vedno pomembnejša tema – je ena prednostnih usmeritev v Uniji in je kot temelj za vzpostavitev družbe znanja tudi sestavni del lizbonske strategije in bolonjskega procesa. Na konferenci z naslovom Univerze in vseživljenjsko učenje v organizaciji slovenskega predsedstva so predavali nekateri najpomembnejši strokovnjaki s področja vseživljenjskega učenja. Srečanja so se udeležili predstavniki držav članic EU in Zahodnega Balkana, predstavniki visokošolskih ustanov, ministrstev in različnih mednarodnih združenj ter mrež in študentskih organizacij.
Dvodnevno konferenco je 10. marca z uvodnim pozdravom začela Mojca Kucler Dolinar, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in je med drugim povedala: »Ko govorimo o vseživljenjskem učenju kot pristopu k izobraževanju v 21. stoletju, pogosto pozabljamo, da to ni ločen sistem, ki bi potekal vzporedno s formalnim izobraževanjem, ampak mora biti vseživljenjsko učenje priznano in vključeno v formalno izobraževanje. V današnjem času hitro spreminjajočih se tehnologij in organizacij je čedalje bolj cenjena posameznikova sposobnost za učenje in prilagajanje potrebam okolja po novih veščinah in znanju. Zgolj to, da se znamo učiti, ni dovolj.« Dodala je še, da so gonilna sila evropskega razvoja »vrhunsko izobraženi, ustvarjalni in podjetni ljudje«.
Glavno sporočilo konference je bilo, da je treba temu znanju in veščinam omogočiti javno priznano veljavnost, kar bo posameznike še dodatno spodbudilo k nadaljnjemu izobraževanju.
Udeleženci konference so prav tako poudarili, da je zaradi demografskih sprememb in poviševanja starostne meje upokojitve razmišljanje, da se učenje konča s pridobitvijo formalne visokošolske izobrazbe, zastarelo. Strinjali so se, da morajo visokošolski zavodi ponuditi izobraževalne programe ne samo tradicionalnim študentom, ampak vsem skupinam prebivalstva in gospodarstvu. Ti programi pa morajo biti kakor sedanja formalna izobrazba javnoveljavni in priznani.
Poudarki in sklepi s konference bodo v prihodnosti Evropski komisiji v pomoč pri oblikovanju dokumentov in tudi podlaga za razprave med francoskim predsedovanjem. O njih bo razpravljala tudi Skupina za spremljanje bolonjskega procesa.
