Delovna skupina Euromed in mediji, posvetovalno telo Evropske komisije, se je 10. in 11. marca sešla v Ljubljani in razpravljala o delovnem programu ter pripravila prispevek za ministrsko srečanje Evro-mediteranskega partnerstva o kulturi in medkulturnem dialogu in konferenco za spremljanje napredka po dublinski konferenci o poročanju o terorizmu. Med dvodnevnim srečanjem so sodelovali tudi na zasedanju, odprtem za javnost, ter razpravljali s predstavniki slovenskih medijev in diplomatskim zborom, ki ga je priredilo slovensko predsedstvo EU, poleg tega pa jih je na posebnem sprejemu v predsedniški palači gostil slovenski predsednik dr. Danilo Türk.
Več kot trideset uglednih predstavnikov medijev iz vseh partnerskih držav Evro-mediteranskega partnerstva in EU ter precejšnje število domačih novinarjev, predstavnikov diplomatskega zbora in civilne družbe se je udeležilo javnega uvodnega dela srečanja v Grand hotelu Union, na katerem je koordinatorka za Euromed, veleposlanica Veronika Stabej, opisala prednostne naloge slovenskega predsedstva EU v okviru Evro-mediteranskega partnerstva. Veleposlanica Stabejeva je poudarila predanost predsedstva prizadevanjem za napredek bližnjevzhodnega mirovnega procesa, nadaljevanju boja proti terorizmu in izvajanju kodeksa ravnanja v boju proti terorizmu ter nadaljevanju dialoga o najboljših praksah na področju volitev. Med prednostnimi nalogami je navedla tudi okolje, izobraževanje, vlogo žensk v družbi ter bližnji ministrski konferenci o turizmu in medkulturnem dialogu.
Evropska komisija je pojasnila načela in delovni program svojega dialoga z mediji v regiji v okviru pobude Euromed in mediji. Z vključitvijo medijev v evro-mediteranski dialog se preučujejo skupne rešitve v vprašanjih medijske svobode, ksenofobičnega in rasističnega novinarstva, razvoja medijev ter varnosti novinarjev. Te in druge teme so obravnavale zaprte delovne skupine, ki so sledile javnemu delu srečanja.
Dr. Nada Trunk iz Univerzitetnega centra za evro-sredozemske študije je opisala cilje in programe predlagane Evro-sredozemske univerze. Ustanovna listina univerze bo podpisana 9. junija v Piranu, po pričakovanjih pa naj bi potrjene programe začela izvajati v študijskem letu 2009/10.
Predstavitve so izzvale živahno razpravo, v kateri so bile evro-sredozemske zadeve prenesene v kontekst Balkana.
Evro-mediteransko partnerstvo (barcelonski proces), ki je bilo vzpostavljeno z zasedanjem ministrov za zunanje zadeve evro-sredozemskih držav novembra 1995, je inovativno zavezništvo, zasnovano na načelih skupnega lastništva, dialoga in sodelovanja. Partnerstvo se razvija na podlagi skupne politične volje za oblikovanje območja miru, varnosti in blaginje. Uspešno je vzpostavilo dolgotrajne politične in institucionalne vezi med EU in njenimi sredozemskimi partnericami s postavitvijo temeljev za prosto trgovino in vključevanjem sredozemskih partneric na pot reform. Prednostna naloga barcelonskega procesa je razviti regionalno razsežnost partnerstva med EU in južnim Sredozemljem. Zdaj ko barcelonski proces dopolnjuje in krepi evropska sosedska politika z akcijskimi načrti, sklenjenimi s partnerskimi državami, pomeni to dodaten zagon v smeri kakovostne spremembe evro-sredozemskih odnosov.
