»Globalizacija in staranje prebivalstva bosta glavna izziva EU v prihodnosti«

To je danes poudaril dr. Andrej Bajuk, predsednik Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) in slovenski finančni minister, v svojem nagovoru na mednarodnem forumu EU-LAK (Latinska Amerika in Karibi) na temo Davčna politika z vidika socialne kohezije in boja proti revščini. Osredotočil se je na izzive in odzive politike EU, ki si prizadeva za izboljšanje blaginje in vzdrževanje socialne kohezije z zdravo davčno politiko, ter pri tem povedal: »Glavni izziv je izvajanje reform, ki bodo ohranile in izboljšale visoke socialne dosežke.«

Uvodoma je minister Bajuk dejal, da v EU obstajajo različni socialni modeli in politične prednostne naloge, čeprav se vse države članice EU srečujejo z istimi izzivi in so se sporazumele za širši politični okvir njihovega lotevanja v t. i. prenovljeni lizbonski strategiji za rast in delovna mesta. Poudaril je, da so države članice EU in v podobnem obsegu tudi latinskoameriške države postavljene pred naslednje skupne izzive:

• globalizacija in zagotavljanje, da imajo vsi državljani dostop do koristi in priložnosti,
• tehnološke spremembe, ki so pristranske do nizkokvalificiranih delavcev in vzdrževanja socialne vključenosti,
• staranje prebivalstva in zagotavljanje dolgoročne davčne vzdržnosti ter 
• podnebne spremembe in uveljavitev ustreznega globalnega odziva.

Ti izzivi zahtevajo posodobitev države blaginje in njenih politik. EU se odziva nanje v okviru pakta stabilnosti in rasti, ki si prizadeva za makroekonomsko stabilnost in tridelne strategije ter blaži pritiske staranja prebivalstva z omejevalno davčno politiko, pokojninsko reformo in povečanjem delovne udeležbe. Slovensko predsedstvo, skupaj z drugimi državami članicami EU, poudarja pomembnost vlaganja v človeški kapital kot sredstva za premik v gospodarstvo, temelječe na znanju, izboljšanja socialne vključenosti z ustvarjanjem več in boljših delovnih mest ter zagotavljanja zdravega davčnega položaja.

Državam članicam EU so njihovi socialni modeli zelo pomembni, a se različnih izzivov lotevajo različno. Stopnja nepravične razdelitve prihodka med prebivalci v državah članicah EU in nevarnost revščine po prejemu socialnih transferov se med temi državami zelo razlikuje. Brezposelnost pa je eden glavnih razlogov za revščino in socialno izključenost – v EU je brezposelnih 17 milijonov ljudi, brezposelnost po državah pa znaša med 5 % in 15 %.

Socialni izdatki v povprečju 25 držav članic EU znašajo okrog 54 % celotnih javnih izdatkov. Največji del namenijo za pokojninske izdatke, nato za zdravstvo, na tretjem mestu so nadomestila brezposelnim, na četrtem pa izobraževanje.

Kar zadeva davčne prihodke v EU, je v zadnjih nekaj letih opaziti ustalitev splošnega davčnega bremena. Sestava teh prihodkov kaže, da so njihov glavni vir posredni davki – predstavljajo okrog 35 % vseh davčnih prihodkov, medtem ko je obdavčitev dela precej stalna.

Minister Bajuk je končal nagovor s pogledom v prihodnost in poudaril: »Države članice EU se bodo srečale z dvema glavnima izzivoma, globalizacijo in staranjem prebivalstva. Bistveno vprašanje je, kako zagotoviti vzdržnost njihovih socialnih modelov. Ohranjanje in izboljšanje socialnega modela bo glede prihodkov zahtevalo iskanje alternativnih davčnih osnov, učinkovitejše in preprostejše davčne strukture brez utaj, strukture, ki bodo široke in pravične. Pri javnih izdatkih pa bo treba povečati njihovo učinkovitost, s poudarkom na večjem ustvarjanju človeškega kapitala. Vlaganje v več in boljše izobraževanje bo zagotovilo vzdržnost javnih financ, ohranilo in izboljšalo socialno kohezijo, posameznikom pa ponudilo boljše možnosti.«