»Najpomembnejša tema bo energetsko-podnebni paket,« je zbranim novinarjem ob svojem prihodu na zasedanje dejal predsednik vlade Janez Janša. Ta paket, po njegovih besedah, ni pomemben zgolj za Evropsko unijo, temveč tudi za prihajajoča pogajanja z njenimi globalnimi partnerji – Kitajsko, Brazilijo in ZDA. »Radi bi dosegli globalni sporazum za post-kjotsko obdobje,« je poudaril premier in ob tem izrazil prepričanje, da bo Evropska unija tudi v prihodnje nadaljevala z vodilno vlogo na okoljskem področju.
Med pomembnejše teme spomladanskega zasedanja Evropskega sveta se, po mnenju slovenskega premierja, uvršča tudi zagon novega, tri-letnega ciklusa Lizbonske strategije. Ob tem je spomnil, da je bilo prav na podlagi Lizbonske strategije v Evropski uniji v zadnjih dveh letih ustvarjenih preko šest milijonov novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je najnižja v zadnjih 25 letih. Učinkovitost Lizbonske strategije se kaže tudi v stabilnem evropskem gospodarstvu, saj je to pripravljeno na pretrese, ki prihajajo iz nekaterih drugih trgov. »Kljub nekaterim napovedanim upočasnjevanjem v gospodarskih procesih, sem prepričan, da ima Evropska unija zelo trdno osnovo za soočenje z vsemi temi izzivi,« je še dejal premier Janez Janša.
V zvezi s pobudo o »Uniji za Sredozemlje« je slovenski premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša dejal, da slovensko predsedstvo na tokratnem Evropskem svetu o tem vprašanju ne namerava sprejemati nobenih odločitev. Strinjal se je, da mora Evropska unija v Sredozemlju povečati svojo prisotnost, ter ob tem izrazil svoje osebno mnenje, da Evropa ne potrebuje vzporednih institucij ter se zavzel za vključenost vseh države članic.
