Evropski svet določil časovni okvir in temeljna načela podnebno-energetskega svežnja

Evropski voditelji so danes v Bruslju s sprejetjem sklepov potrdili zaveze na treh ključnih področjih, tako pa ustrezno opremili EU za nadaljnje spopadanje z izzivi sedemindvajseterici.

»Zagnali smo sodoben in konkreten nov triletni cikel lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Določili smo velikopotezen časovni okvir in potrdili temeljna načela za sprejetje podnebno-energetskega svežnja. Odgovorili smo na tekoče izzive za zagotavljanje stabilnosti finančnih trgov,« je ob koncu vrha EU izjavil predsednik slovenske vlade in predsednik Evropskega sveta Janez Janša.

Sprejet časovni okvir in načela podnebno-energetskega svežnja

Največji dosežek tega vrha je, po mnenju predsednika vlade Janše, dogovor o časovnem okviru in temeljnih načelih za sprejetje podnebno-energetskega svežnja.

»Po intenzivnem delu, ki ga je opravilo slovensko predsedstvo od januarja do danes, lahko potrdim našo zavezo, da bomo dogovor o celotnem svežnju dosegli do konca letošnjega leta. Pri tem bo zelo pomembno konstruktivno delo med vsemi EU-institucijami, da bi to omogočilo sprejetje svežnja do pomladi 2009.«

Da bi se v naslednjih mesecih razpravljalo o podrobnih elementih tega svežnja, so se voditelji danes dogovorili tudi o temeljnih načelih njegovega sprejemanja:

• Gospodarska uspešnost in stroškovna učinkovitost: ukrepi morajo prispevati k drugim gospodarskim in socialnim ciljem, ki si jih je EU zastavila v okviru lizbonske strategije.
• Solidarnost in pravičnost pri porazdelitvi bremen: ta porazdelitev mora upoštevati različna izhodišča držav članic in njihove zmožnosti, spoštovati pa tudi potrebe po trajnostni gospodarski rasti.
• Preglednost: na ravni EU je razpravo o svežnju treba voditi pregledno, zato da se krepi medsebojno zaupanje in utrjuje mednarodna verodostojnost.

»Med temeljnimi elementi za uresničitev svežnja, o kateri smo razpravljali, je tudi zgornja meja emisij na ravni EU. Dosedanji sistem, ki je temeljil na določanju nacionalnih zgornjih mej, ni zagotavljal zadostnega jamstva, da bodo doseženi cilji zmanjšanja emisij, ki smo jih potrdili marca 2007. Zato smo se danes dogovorili, da podpremo oblikovanje skupne zgornje meje dovoljenih emisij na ravni EU,« je povedal predsednik vlade Janša.

Voditelji EU so razpravljali tudi o t. i. uhajanju ogljika ali bojazni, da bi se zaradi višjih okoljskih standardov v EU nekateri industrijski sektorji preselili v tretje države. Predsednik Evropskega sveta Janša je dejal, da je »prava rešitev pravočasno sprejeti globalni sporazum glede podnebnih sprememb za obdobje po 2012, ki bo zagotovil enake okoljske zahteve za vse. Vemo pa, da naša industrija – denimo energijsko intenzivne panoge – v najkrajšem možnem času pričakuje predvidljivo okolje. Zato bo v razpravah o direktivi ETS dan temu poseben poudarek.«