Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Sporočila za javnost

29.03.2008

Izjava predsedstva: Zahodni Balkan v središču

Brdo pri Kranju, 29. marca 2008

Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov, ki je potekalo 29. marca 2008 na Brdu pri Kranju, so se zbrali predstavniki vlad držav članic Evropske unije, države kandidatke, morebitne države kandidatke z Zahodnega Balkana, generalni sekretar Sveta in visoki predstavnik, evropski komisar za širitev ter evropska komisarka za zunanje odnose.Srečanja so se udeležili tudi posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za Kosovo, posebni predstavnik EU za Kosovo, visoki predstavnik in posebni predstavnik EU za Bosno in Hercegovino, posebni predstavnik EU in vodja misije EU v Republiki Makedoniji ter generalni sekretar Sveta za regionalno sodelovanje.

I.

Predsedstvo poudarja, da je v našem skupnem interesu, da zahodnobalkanske države hitro izvajajo politične in gospodarske reforme, dosežejo spravo, zaščitijo manjšinsko etnično prebivalstvo in se približujejo Evropski uniji.Napredek, dosežen v zadnjih letih s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom, je treba utrditi in nadgraditi z odločenostjo regije, da izpolni vse pogoje in uresniči vse zaveze, določene v tem procesu.

II.

Solunsko agendo in Salzburško sporočilo je treba oživiti.Predsedstvo je pozitivno sprejelo sporočilo Komisije o Zahodnem Balkanu kot pomemben prispevek k oživitvi in pozdravilo priložnost za razpravo, ki jo ponuja srečanje na Brdu.

III.

Veliki izzivi, s katerimi se je še treba spopasti, bi morali Evropsko unijo in regijo spodbuditi k odločilnemu koraku regije k tej povezavi.  V sporočilu so določene prednostne naloge in konkretni ukrepi za doseg tega cilja:ključnega pomena so regionalno sodelovanje na področju energetike in prometa – in v okviru tega Pogodba o ustanovitvi prometne skupnosti – ter civilne zaščite.Predsedstvo je z zadovoljstvom sprejelo novico o preoblikovanju Pakta stabilnosti v Svet za regionalno sodelovanje februarja v Sofiji. Svet bo gradil na izjemni zapuščini svojega predhodnika, pri tem pa bodo države v regiji prevzele večjo odgovornost.Na področju socialnega in gospodarskega razvoja sta zelo pomembna Sklad za infrastrukturne projekte in načrt za oblikovanje naložbenega okvirja za Zahodni Balkan.Pomembna bi lahko bila tudi podpora razvoju civilne družbe s Skladom za civilno družbo, sodelovanjem na področju kulture in medparlamentarnim sodelovanjem.Pri krepitvi odgovornega vodenja države igrajo pomembno vlogo Regionalna šola za javno upravo, sodelovanje na področju pravosodja, svobode in varnosti – med drugim tudi z oceno nevarnosti organiziranega kriminala – ter sodelovanje z Europolom in Regionalnim centrom za boj proti čezmejnemu kriminalu v Bukarešti.

Posebno pozornost je treba nameniti spodbujanju neposrednih stikov med zahodnobalkanskimi državami in Evropsko unijo, zlasti med mlajšo generacijo, saj državljanom omogočajo, da spoznajo pravo podobo Evropske unije.  To je toliko bolj pomembno za državljane držav nekdanje Jugoslavije, ki so že pred letom 1990 lahko potovali brez vizuma.Neposredne stike lahko spodbudimo z večjim številom štipendij, nadaljnjo udeležbo v programih in agencijah Skupnosti ter intenzivnejšim sodelovanjem in podporo na področju znanosti, izobraževanja, kulture, mladine in medijev.

Pomembno je tudi, da vizumska politika EU primerno odgovori na zaskrbljenost držav članic in njihovih državljanov zaradi nezakonitega priseljevanja, čezmejnega kriminala, javnega reda, notranje varnosti, trga dela in mednarodnih odnosov.

Po tem, ko so januarja 2008 začeli veljati sporazumi o vizumskih olajšavah in vračanju oseb, sklenjeni s petimi zahodnobalkanskimi državami, bo nov cilj, ki ga predvideva že Solunska agenda, liberalizacija vizumske ureditve.Evropska komisija si zato prizadeva začeti dialog o liberalizaciji vizumske ureditve z vsemi državami v regijiin v tem procesu določiti realne prednostne naloge in merila – oblikovati časovne načrte –, ki jih je treba uresničiti za potovanje brez vizuma.Predsedstvo pozdravlja prizadevanja Komisije za čimprejšnjo pripravo časovnih načrtov.

Temelji približevanja regije Evropski uniji ostajajo regionalno sodelovanje, dobrososedski odnosi in iskanje vsestransko sprejemljivih rešitev odprtih vprašanj med sosednjimi državami.

Hrvaška lahko leta 2008 večji napredek pri pristopnih pogajanjih doseže, če bo država zelo napredovala pri izvajanju reform na številnih ključnih področjih in izpolnila pogoje, ki so bili določeni.

Približevanje začetku pristopnih pogajanj z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo bo letos možno, če bodo brez odlašanja izpolnjene prednostne naloge Partnerstva za pristop iz februarja 2008.   

Priznati je treba tudi napredek Črni gori in Albaniji, po katerih bi se lahko zgledovale druge države v regiji.Da bi državi dosegli naslednjo stopnjo v odnosih z Evropsko unijo, morata pospešeno izvajati začasni sporazum in krepiti institucionalne zmogljivosti javne uprave in sodstva.

Bosna in Hercegovina bo z Evropsko unijo podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, če bo izvedla reformo policije, ki predstavlja prvega od številnih ukrepov med njenim približevanjem Uniji.

Srbija lahko pospeši svoje približevanje Uniji, tudi pridobivanje statusa kandidatke, vendar mora njeno sedanje in prihodnje politično vodstvo potrditi svojo zavezanost evropski prihodnosti ter izpolniti ostale pogoje za podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki je bil parafiran novembra 2007.  Srbija mora izpolniti svojo zavezo, da se bo izogibala podžigajoči retoriki ali dejavnostim, ki bi lahko ogrozile varnost v regiji.

Evropska unija je februarja sklenila, da bodo države članice odločale o odnosih s Kosovom v skladu s svojimi nacionalnimi praksami in mednarodnim pravom ter da bo Unija še naprej sodelovala z drugimi mednarodnimi akterji, da bi ohranila stabilnost v regiji, ki jo čaka jasna prihodnost v Evropski uniji.Obravnavati bo treba tudi vključevanje Kosova v regionalno sodelovanje.

IV.

Predsedstvo meni, da nedavni dogodki v regiji potrjujejo obljubo Evropske unije ljudem in državam v regiji, da je uspeh širitvenega procesa na Zahodnem Balkanu njena prioriteta.Kljub izjemni pomembnosti ratifikacije Lizbonske pogodbe se mora ta proces nadaljevati in regiji približati njeno evropsko perspektivo.Ljudje v regiji se morajo zavedati pomena svoje odločitve za evropsko prihodnost.

Izpolnjevanje pogojev, med katerimi so ključna politična merila, je temelj širitvenega procesa.Predsedstvo želi spomniti, da možnost članstva v Evropski uniji že celo zgodovino Unije spodbuja politični in gospodarski razvoj držav, ki si prizadevajo postati njene članice.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 29.03.2008