Naraščajoče okoljske, družbene energetske skrbi ob povečanem povpraševanju po prevoznih storitvah; to je bil izziv, ki ga je predsedstvo izbralo za glavno temo neformalnega srečanja. Razprava je bila usmerjena zlasti na dve prednostni zadevi – dokončanje vseevropskega prometnega omrežja in ozelenitev prometa. Namen razprave je bil zbrati nekaj prvih vtisov o predlogih Evropske komisije na tem področju.
Predsednik sveta slovenski minister za promet Radovan Žerjav je sprožil vprašanje o učinkovitosti in pravični porazdelitvi finančnih sredstev, ki so na razpolago v Evropski uniji – kot so sklad TEN-T, kohezijski in strukturni sklad – zlasti glede na delež bruto domačega proizvoda, dodeljenega prometni infrastrukturi v posameznih državah članicah. Slovenski minister je poudaril pomen energetske učinkovitosti, predvsem z vidika naraščajoče energetske odvisnosti in potrebe po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v Evropski uniji. Posebej je omenil ugodne učinke prometnega sistema s prikazom mogočih prednosti razvoja trajnostnega prometnega sistema, kamor spadata načrtovana prednostna projekta št. 6 in evropski peti prometni koridor. Dobre prometne povezave, kot so te, imajo ključno vlogo pri razvoju evropskega gospodarstva, ker povečani trgovinski tokovi zahtevajo učinkovite prometne povezave. Eden takih primerov bi lahko bila večja vloga sredozemskih pristanišč kot najbližjih za prometne tokove iz Azije.
Komisar za promet Jacques Barrot je predstavil trenutno stanje evropskega prometnega omrežja in njegovih 30 prednostnih projektov ter financiranje, ki bo še potrebno za dokončanje projektov. Razložil je, da je bila do danes dokončana tretjina prednostnih projektov, za drugo tretjino projektov so potrebne naložbe zagotovljene, zadnja tretjina projektov pa naj bi bila v glavnem dokončana najpozneje do leta 2020. Jacques Barrot je vztrajal, da morajo države članice nadaljevati prizadevanja za dokončanje preostalih odsekov, pri čemer morajo upoštevati, da je pomen nadnacionalnih koridorjev prvi pogoj za učinkovite in trajnostne tovorne tokove. Jacques Barrot je poudaril tudi potrebo po povečanju zasebnih vlaganj prek javno-zasebnih partnerstev, ki bi lahko imela korist od spodbujevalnega učinka evropskega financiranja, vključno s skladi TEN-T, regionalnimi skladi in posojili EIB. Komisar je poudaril tudi novo politiko Komisije v zvezi z "ozelenitvijo prometa", pri čemer je omenil tudi spremembe direktive o evrovinjetah o zelenem in pametnem cestninjenju.
Udeleženci srečanja so se strinjali, da sta nujno potrebni okoljska trajnost in energetska učinkovitost kot podlaga za zagotovitev trajnostnega okolja za prihodnje generacije.
Taki ukrepi pa vseeno zahtevajo natančno analizo vseh stranskih učinkov, zlasti glede konkurenčnosti gospodarstva Evropske unije, nevarnosti neuravnotežene internalizacije zunanjih stroškov med posameznimi državami in učinkov proizvodnje alternativnih energetskih virov na okolje. Razprava je dala Komisiji dragocen nov prispevek in pokazala velikopoteznost slovenskega predsedstva po uvrstitvi vprašanj o okoljskih in podnebnih spremembah v ospredje tega dnevnega reda.
