»Dosegli smo dober sporazum, ki upošteva potrebe Litve in seveda tudi interese celotne Evropske unije.« S temi besedami je predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, v nedeljo, 11. maja, v litovski prestolnici Vilni sporočil, da so predsedstvo Sveta EU, Evropska komisija in Litva dosegli sporazum o mandatu Evropski komisiji za začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusko federacijo. Sporazum bo slovensko predsedstvo predložilo v potrditev Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose na njegovem prvem zasedanju.
Minister Rupel je potrdil novico na tiskovni konferenci po srečanjih z litovskim kolegom Petrasom Vaitekunasom, sicer pa je dr. Rupla, ki sta ga na tej misiji spremljala švedski in poljski zunanji minister Carl Bildt in Radislaw Sikorsky, sprejel tudi litovski predsednik Valdas Adamkus. Minister Rupel se je zahvalil Litvi za prizadevanje pri reševanju tega perečega vprašanja.
Kakor je znano, so glede mandata o pogajanjih z Rusijo že razpravljali na Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose 29. aprila v Luxembourgu, vendar takrat zunanji ministri EU niso dosegli sporazuma. Dogovor, ki so ga sklenili danes v Vilni, naj bi tako potrdili na prihodnjem zasedanju Sveta, ki bo 26. maja v Bruslju.
Slovenski zunanji minister je poudaril, da je imel njegov obisk v Litvi tri pomembne cilje: pojasniti litovska stališča glede mandata Evropski komisiji za začetek pogajanj za nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusko federacijo, skupaj z Litvo poiskati rešitve problemov, ki so vezani na njene posebne interese, in uskladiti te rešitve s potrebami in zahtevami preostalih 26 držav članic Evropske unije.
»Slovensko predsedstvo popolnoma razume probleme Litve in se zaveda, da njeno prebivalstvo še vedno bremeni polpretekla zgodovina, vendar je naloga predsedstva, da poišče skupen pristop k vsem problemom,« je poudaril minister Rupel. Dejal je še, da je predsedstvo v sodelovanju s sekretariatom in Komisijo izdelalo sveženj predlogov glede vprašanj, zaradi katerih je Litva zaskrbljena. Tako osnutek mandata za pogajanja z Rusko federacijo že vsebuje tri točke, na katere Litva stalno opozarja. Te točke zadevajo odnos do »zamrznjenih konfliktov«, predvsem glede Abhazije in Pridnjestrja s poudarkom na ozemeljski celovitosti Gruzije in Moldavije, dejansko sodelovanje Rusije na področju sodstva – z organi pregona in tudi pred sodišči – in stališče o energiji. »To kaže, da smo pri sestavi tega besedila upoštevali življenjske interese Litve v okviru splošnih interesov Evropske unije,« je povedal slovenski zunanji minister in še, da je prav na tej osnovi predlagal Litvi solidarnost s preostalimi 26 članicami Evropske unije. Dodal je, da se EU zavzema za nov sporazum z Rusijo, in opozoril, da bodo imele od tega velike koristi zlasti sosednje države, med njimi Litva. Na tej podlagi je slovensko predsedstvo prosilo Litvo za izraz solidarnosti z drugimi članicami Evropske unije. »Celotna Evropska unija sloni na solidarnosti,« je poudaril dr. Rupel.
Sicer pa po njegovih besedah veže Slovenijo in Litvo dolgoletno prijateljstvo. Politični dialog med njima se je začel že dolgo pred mednarodnim priznanjem obeh držav. Skupščina Republike Slovenije je z resolucijo priznala Litvo že 16. maja 1990, ko je bila Slovenija še sestavni del Jugoslavije, Litva pa je priznala Slovenijo 30. julija 1991 kot druga država. Diplomatske odnose sta navezali 22. novembra 1991, sicer pa je minister Rupel spomnil, da je bil njegov obisk v Litvi eden prvih uradnih obiskov v tujini po razglasitvi samostojnosti Slovenije. Opozoril je še, da sta bili obe državi zelo uspešni pri vključevanju v evroatlantske povezovalne procese in da sta pri tem pogosto sodelovali.
Na koncu je napovedal, da bo v ponedeljek, 12. maja, skupaj z drugimi ministri, ki so se udeležili sestanka v Vilni, obiskal Gruzijo ter se tam srečal z najvišjimi predstavniki oblasti in z vodjo tamkajšnje misije ZN (UNOMIG).
