Kar 250 milijonov prebivalcev Unije redno uporablja internet, od teh kar 80 odstotkov po širokopasovni povezavi. Udeleženci dvodnevne konference Informacijska družba na razpotju, ki se je začela 13. maja 2008 na Brdu, so se strinjali, da so informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ena najpomembnejših gonilnih sil gospodarskega in družbenega razvoja. Konferenca, ki jo skupaj organizirata slovensko predsedstvo in Evropska komisija, je namenjena vmesnemu poročilu o uresničevanju strategije i2010 (i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje), ki je bila leta 2005 sprožena kot prvi skladen okvir politike za usklajeno evropsko informacijsko družbo in je predlagala tri prednostne naloge: vzpostavitev enotnega informacijskega prostora, povečanje inovacij in naložb v raziskave IKT ter vzpostavitev vseobsegajoče informacijske družbe (ki spodbuja rast in zaposlovanje tako, da sta usklajena s trajnostnim razvojem in dajeta prednost boljšim javnim storitvam in kakovosti življenja).
Vmesni pregled uresničevanja pobude i2010 potrjuje pomemben prispevek in vlogo IKT pri zagotavljanju gospodarskega in družbenega razvoja v EU ter prispevek ustreznih politik informacijske družbe in medijev pri uresničevanju lizbonskih ciljev. Na konferenci bodo zato obravnavane teme, ki postajajo strateškega pomena za konkurenčnost in uvajanje IKT v Evropi: nadaljnji razvoj omrežij in interneta (nove generacije) ter premoščanje digitalne vrzeli, vzpostavljanje vseevropskih storitev (zagotavljanje učinkovitega in delujočega skupnega trga za napredne elektronske izdelke in storitve) in vidiki končnega uporabnika kot potrošnika in dejavnega soustvarjalca digitalnih vsebin.
Evropa v primerjavi z drugimi industrijskimi regijami še premalo izkorišča svoje gospodarske zmožnosti največjega trga v razvitih državah in še vedno premalo vlaga v IKT. Sopredsednica sveta za telekomunikacije, promet in energijo slovenska ministrica Mojca Kucler Dolinar je povedala, da so sicer iz vmesnega poročila vidni pomembni uspehi pri izvajanju strategije v državah članicah, "kljub temu pa še vedno obstajajo opazne razlike med bolj in manj razvitimi članicami EU, ki lahko ogrozijo medsebojno povezan razvoj v prihodnosti. Načrtovati je treba dejavnosti in politike, ki bodo spodbujale konkurenčnost in zmanjševale razlike med uspešnimi in neuspešnimi, s čimer bi preprečili razdrobljenost med državami članicami." Ministrica je posebej omenila zagotavljanje in spodbujanje prostega pretoka znanja in inovacij v smislu "pete svoboščine" ter poudarila, da je nujno usklajeno delovanje in sodelovanje vseh držav članic pri podpiranju razvoja v EU-ju (npr. program IKT v 7. okvirnem programu) in tudi v posameznih državah ter pri evropskih strukturnih skladih.