Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo pod vodstvom slovenskega kmetijskega ministra Iztoka Jarca so ministri razpravljali o uredbi o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Minister Jarc je poročal o napredku, ki ga je slovensko predsedstvo doseglo pri tej zadevi, obravnavo pa vrnilo na delovno raven zaradi rešitve še odprtih vprašanj. Ministri so razpravljali tudi o visokih cenah kmetijskih izdelkov in hrane ter o mogočih dodatnih ukrepih za stabilizacijo kmetijskih trgov.
»Kompromisni predlog predsedstva zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali in okolja ter hkrati omogoča konkurenčnost evropskega kmetijstva,« je poudaril minister Jarc. Pri tem je dodal: »Zelo smo si prizadevali najti kompromis med različnimi interesi držav članic in smo dosegli pomemben napredek. Po dveh letih razprave v Svetu EU je slovenskemu predsedstvu uspelo pripraviti kompromisni predlog, ki ga podpira večina držav članic.«
Kompromisni predlog uredbe, ki ga je pripravilo predsedstvo, vsebuje številne določbe, ki varujejo zdravje ljudi, živali in okolja. Med slovenskim predsedovanjem je bil dosežen bistven napredek na področjih, kot so: spodbujanje zamenjave nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev z varnejšimi; v posebnih nacionalnih okoljevarstvenih ali agrotehničnih okoliščinah bodo države članice lahko zavrnile registracijo posameznih sredstev ali omejile njihovo uporabo; poklicni uporabniki in proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev bodo morali voditi evidenco o njihovi uporabi; z uredbo pa se preprečuje tudi podvajanje preizkusov na vretenčarjih.
Minister Jarc je poudaril tudi pomen določitve meril za odobritev aktivnih snovi, pri čemer je treba upoštevati njihov vpliv na dolgoročno preskrbo s hrano v Evropski uniji.
»Zavedati se moramo, da bi pomanjkanje pripravkov lahko povzročilo nasprotne učinke, kot so: manjša učinkovitost in s tem povečana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, večje onesnaževanje okolja ter zmanjšan hektarski donos. Tega si ob skrb vzbujajočih razmerah na svetovnem trgu hrane ter visokih cenah prehranskih surovin in izdelkov ne moremo dovoliti,« je dejal minister Jarc.
Glede na to, da se uredba v Svetu EU in Evropskem parlamentu obravnava že dve leti, je treba reforme na področju pesticidov čim prej začeti izvajati. Predsedstvo bo zadevo vrnilo v obravnavo na delovne ravni Sveta, na katerih bodo poskušali najti ustrezne rešitve o še odprtih vprašanjih.
Na podlagi poročila predsedstva so kmetijski ministri razpravljali o visokih cenah kmetijskih izdelkov in hrane. »Gre za pomembno medsektorsko vprašanje, na katero se moramo skupno in trajnostno odzvati na ravni EU,« je poudaril minister Jarc.
Predsedstvo v dokumentu navaja razloge za visoke cene hrane, kot so spreminjanje podnebja s pogostimi ekstremnimi pojavi, rastoče povpraševanje po hrani v razvijajočih se državah, naraščajoče svetovno prebivalstvo, pridobivanje biogoriva in naraščanje cen energentov.
Minister Jarc je poudaril: »Nekateri pravijo, da so lahko visoke cene priložnost za kmete, ker naj bi spodbudile večjo proizvodnjo in jim prinesle večji dohodek. Toda na drugi strani visoke cene pomenijo velik problem za države netouvoznice, predvsem države v razvoju.«
EU je že lani sprejela konkretne kratkoročne ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) za znižanje cen v EU, kot so povečanje obdelovalnih površin z odpravo obvezne prahe in povečanje kvot za prirejo mleka za leto 2008, zmanjšanje intervencijskih zalog in izvoznih nadomestil ter začasna odprava uvoznih dajatev za skoraj vse žitarice.
Pri aktualnem t. i. »zdravstvenem pregledu« SKP pa se predvidevajo dokončna odprava obvezne prahe, postopna odprava sistema mlečnih kvot do leta 2015, prilagoditev tržnocenovnih podpor v sektorju žitaric in prehod s podpor energetskim rastlinam na učinkovitejše rešitve za okrepitev bioenergetskega sektorja, vendar ne na škodo pridelave hrane in krmil, vključno s pridobivanjem biogoriva druge generacije.
Ministri so na delovnem kosilu razpravljali o prispevku raziskav k prilagoditvi kmetijstva podnebnim spremembam. Srečanja sta se udeležila tudi komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel ter komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Predsedstvo je za razpravo pripravilo dokument, v katerem opozarja na vprašanja o nujnosti takih raziskavah in dodatnih finančnih sredstvih, izmenjavi izkušenj med državami članicami in prenosu pridobljenega znanja na kmete ter o ustreznosti predlaganih rešitev pri »pregledu skupne kmetijske politike«.
