Spoštovane gospe in gospodje,
v veliko veselje in čast mi je, da vas na začetku današnjega srečanja, ki predstavlja naše skupne napore za napredek evropske varnostne in obrambne politike, lahko nagovorim. Današnji dogodek je pomembna priložnost, spregovoriti o prihodnosti EVOP. Smo namreč v obdobju, ko je naša skupna prihodnost najpomembnejša. Evropa je čedalje bolj vključena v oblikovanje svetovnega dogajanja. To prinaša nove izzive na področju EVOP, pri čemer bo pri iskanju odgovorov na odprta vprašanja prav gotovo pomembna tudi lizbonska pogodba. Prepričan sem, da bodo vaša razmišljanja in sklepi pomembno prispevali k naporom, ki jih moramo vložiti v prihodnji razvoj Evropske skupnosti in v nadaljnje skupno sodelovanje.
Prav gotovo je trenutna pozornost nas vseh usmerjena v dogajanja na Zahodnem Balkanu in še posebej na Kosovu in v Srbiji. Zato je tudi razumljivo, da so bile na neformalnem srečanju ministrov za obrambo EU obravnavane varnostne razmere ter operacije in misije na Zahodnem Balkanu.
Dovolite mi, da povzamem nekatera skupna stališča ministrov za obrambo v zvezi s Kosovom in BiH, ki so še vedno zelo aktualna.
Ministri smo poudarili pomen uspešnih priprav, ki so omogočile začetek delovanja misije »EULEX Kosovo«, ki bo prispevala k vzpostavitvi in delovanju pravne države. Glede na varnostne razmere bo poleg naloge misije ključnega pomena konstruktivno sodelovanje z Natom/KFOR, OZN in OVSE kakor tudi z lokalnimi oblastmi.
Ministri smo bili prav tako enotni, da si je treba po razglasitvi neodvisnosti Kosova še bolj prizadevati za stabilizacijo celotne regije in da nemiri v Srbiji niso 'resnični' obraz Srbije. Srbiji je treba zagotoviti 'izraze podpore' in evropsko prihodnost, ki bo vodila v nadaljnjo demokratizacijo države, da bo lahko gospodarsko čim hitreje napredovala.
Glede BiH prevladuje prepričanje, da mora EU ohraniti ustrezno vojaško prisotnost v BiH, dokler bo to potrebno. Na podlagi realnih varnostnih ocen o stanju v BiH in regiji kot celoti, še posebej v povezavi s Kosovom, je treba ovrednotiti doseženi napredek, ki bo podlaga za odločitev o nadaljevanju ali končanju operacije. Proces političnih, obrambnih in gospodarskih reform se mora uspešno nadaljevati, kajti le na ta način bo država imela jasno evroatlantsko prihodnost.
Naš cilj je uveljavljanje vladavine prava, demokracije, varnosti in stabilnosti ter evropskih standardov v celotni regiji Zahodnega Balkana. EU in tudi Slovenija popolnoma podpirata evropsko prihodnost za celotni Zahodni Balkan.
Stabilnost v državah kandidatkah in državah Zahodnega Balkana lahko dosežemo samo tako, da ohranimo možnost vključevanja držav te regije v evroatlantske povezave. Hktrati se zavzemamo za dosledno izpolnjevanje meril, ki jih morajo države izpolniti kot pogoj za članstvo v EU — dobra pripravljenost namreč pomeni, da bo Unija lažje sprejela bolje pripravljene članice.
Ker je evropska varnostna in obrambna politika ena od najhitreje rastočih 'institucij' Evropske unije, lahko z gotovostjo trdimo, da imajo pomembno vlogo pri načrtovanju in izvajanju operacij tudi ustrezne civilne in vojaške zmogljivosti. Temu področju se v okviru EVOP namenja veliko pozornosti, zato mi dovolite, da omenim tudi druga področja, ki smo jih zapisali v skupni 18-mesečni program prve trojke predsedujočih Nemčije, Portugalske in Slovenije:
»Revizija koncepta za hitro vojaško odzivanje«, ki je ključno za izvajanje operacij kriznega odzivanja. S konceptom hitrega vojaškega odzivanja moramo doseči takojšnje odzivanje EU v primeru kriz, vendar je poleg izražene politične volje članic treba zagotoviti tudi konkretne prispevke držav.
»Nadaljevanje priprave kataloga napredka in naprej«, kjer se osredotočamo na pomanjkljivosti. Opredelili smo primanjkljaje na področju vojaških zmogljivosti, še posebej so bili ugotovljeni primanjkljaji pri premestljivosti sil, strateškem prevozu in zaščiti sil, ter začrtali prihodnji razvoj zmogljivosti.
»Krepitev sodelovanja med EU in zvezo Nato ter EU in OZN«, saj mora biti sodelovanje med organizacijami še bolj pragmatično in dopolnjujoče. Na praktični operativni ravni je nujno treba storiti vse, kar je v naših močeh, da bo prišlo do partnerske izmenjave informacij.
Zadnje, a ne najmanj pomembno, je »področje spoštovanja človekovih pravic«. Že v času nemškega predsedovanja je bilo odločeno, da bo spoštovanje človekovih pravic 'glavno sporočilo' vseh operacij EVOP. Prednostna naloga Slovenije na tem področju so otroci in ženske, ki so jih prizadeli oboroženih spopadi. Delovne skupine Sveta EU v ta namen pripravljajo revizijo obstoječih dokumentov, ki se nanašajo na spoštovanje človekovih pravic, pravic žensk in otrok.
Sklep
Sedanjost je prav gotovo odvisna neposrednega dogajanja, časa in zmogljivosti, ki so na voljo. Kljub temu nam je vsem skupaj gotovo jasno, da bo tudi za prihodnje skupno življenje in delo potrebna vizija, kakršno so imeli pred 50 leti. Pogled v prihodnost je poglavitni cilj vaših razmišljanj v naslednjih dneh.
Naj zaključim z geslom slovenskega predsedovanja, 'Si.nergija za EU', ki predstavlja enotnost in sodelovanje; delati skupaj, da bi ustvarili več kakor ustvari posameznik, je geslo, ki ustreza vsem ravnem sodelovanja v okviru evropske varnostne in obrambne politike.
Želim vam uspešno delo v upanju, da bo lepo okolje v Sloveniji prispevalo k vaši ustvarjalnosti.
Zahvaljujem se vam za pozornost.
