Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci!
Najprej bi želel čestitati za poročili, ki sta ju pripravila spoštovana poslanca Hannes Swoboda in Erik Meijer o napredku Hrvaške in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Veseli nas tudi, da je Evropski parlament na dnevni red zasedanja uvrstil razpravo o napredku obeh kandidatk. Slovensko predsedstvo evropski integraciji držav Zahodnega Balkana pripisuje velik pomen.
S tem v zvezi naj spomnim, da so ministri za zunanje zadeve na neformalnem zasedanju Gymnich konec marca regiji Zahodnega Balkana poslali pozitivno sporočilo o njeni evropski perspektivi. Ocenjujemo, da je v tem, za regijo zelo zahtevnem obdobju, takšno sporočilo zelo dobrodošlo.
HRVAŠKA
Kar zadeva pristopna pogajanja s Hrvaško, naj poudarim, da potekajo v skladu z načrti. Strinjamo se z oceno spoštovanega poslanca Swobode, da je Hrvaška v minulih dveh letih bistveno napredovala pri izpolnjevanju zahtev pristopnega procesa. Odprtih je bilo šestnajst od 35 poglavij, od katerih sta dve začasno zaprti. V aprilu in juniju sta predvideni dve pristopni konferenci s Hrvaško in če bo Hrvaška uspešno izpolnila merila za odprtje poglavij, se bodo na teh dveh pristopnih konferencah odprla nekatera nova poglavja.
Slovensko predsedstvo je zavezano nadaljevanju procesa širitve EU in nadaljnjemu napredku pri pristopnih pogajanjih. Poudarim pa naj, da je hitrost pogajanj odvisna predvsem od države kandidatke in od njenega napredka pri doslednem izpolnjevanju pogojev. Ti so opredeljeni v pogajalskem okviru, v revidiranem partnerstvu za pristop, ki ga je Svet sprejel februarja letos, in drugih aktih.
Kljub pomembnemu napredku, ki ga je Hrvaška naredila v zadnjih dveh letih, je pred nami še veliko dela. V prihodnje bo, kot v poročilu omenja spoštovani poslanec Swoboda, treba še več pozornosti posvetiti nadaljnjemu prenosu in učinkovitemu izvajanju pravnega reda Evropskih skupnosti. Hrvaška mora nadaljevati prizadevanja za izpolnitev pristopnih pogojev oziroma za doseganje večjega napredka. Pri tem bi želel izpostaviti predvsem reformo pravosodja in uprave, boj proti korupciji, gospodarske reforme, pravice manjšin, vračanje beguncev ter polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ).
Bistveno pa je tudi, da si Hrvaška še naprej prizadeva za dobre sosedske odnose. To vključuje med drugim prizadevanja za zadovoljivo rešitev odprtih dvostranskih vprašanj s sosednjimi državami.
NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Spoštovane poslanke in poslanci,
Dovolite mi, da preidem na oceno napredka Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Kakor v svojem poročilu ugotavlja tudi spoštovani poslanec Meijer, gre za edino državo s statusom kandidatke od leta 2005, ki še ni pričela s pristopnimi pogajanji. Menimo, da bi bilo treba ob izpolnitvi zastavljenih pogojev to stanje v tem letu preseči.
Zato je bilo glavno sporočilo marčnega sporočila Evropske komisije o Zahodnem Balkanu, da bo jesensko poročilo o napredku lahko pozitivno, če bo država brez odlašanja izpolnila ključne prioritetne naloge Pridružitvenega partnerstva. To bi lahko omogočilo določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj do konca leta 2008. Omenjeno sporočilo je bilo ponovno poudarjeno v izjavi predsedstva ob neformalnem srečanju zunanjih ministrov konec marca v Sloveniji.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je ta država do sedaj že dokazala, da ima v regiji pomembno vlogo izvoznika stabilnosti. To vlogo ji mora EU priznati in jo s pozitivnimi signali spodbuditi k nadaljnji konstruktivni vlogi v regiji in k nadaljevanju reform. Eden takšnih pozitivnih signalov je vsekakor začetek dialoga o vizumski liberalizaciji.
Poročevalec Meijer pravilno ugotavlja, da Skopje vse bolj priznava multietnični značaj države. To potrjuje z doslednim izvajanjem Ohridskega sporazuma, zlasti na področju decentralizacije in zastopstva etničnih manjšin v javni upravi. Želimo si, da bi čim prej prišlo do napredka pri reševanju nekaterih za albansko skupnost ključnih vprašanj (npr. uporabe albanskega jezika in simbolov).
Slovenija kot predsedujoča Svetu EU spodbuja vse politične stranke, naj okrepijo politični dialog in medetnično sodelovanje, da bi še v tem letu dosegli naslednji korak v procesu vključevanja v EU.
Naj v tem okviru poudarim naše iskreno obžalovanje, da glede odprtega vprašanja o imenu zadnja pogajanja niso prinesla želenih rezultatov. Obžalujemo tudi, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ni prejela vabila za članstvo v Natu. Glede na to, da je država v pridobitev vabila vložila veliko napora, upamo, da se bo kmalu pridružila drugima dvema kandidatkama, ki sta vabilo prejeli.
Slovensko predsedstvo je v izjavi po vrhu Nata državo pozvalo, naj ne glede na odločitev v Bukarešti nadaljuje s pogajanji o imenu, da se ta čim prej končajo. Vse politične voditelje je pozvalo, da ohranijo že doseženo soglasje glede evropske in evroatlantske prihodnosti države. Hkrati je priporočilo, da država dobro izkoristi čas do jesenskega rednega poročila Komisije o napredku.
Hvala lepa.
