Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

April

11.04.2008

Prihodnost evropske varnostne in obrambne politike - Nagovor ministra za obrambo Republike Slovenije Karla Erjavca na Seminarju Alumni (Hotel Mons, 11. april 2008)


Velja govorjena beseda!

 

Spoštovane gospe in gospodje,

v veliko veselje in čast mi je,  da vas lahko nagovorim ob začetku današnjega srečanja, ki predstavlja naše skupne napore za napredek evropske varnostne in obrambne politike. Srečanje Alumni je prvo te vrste, zato je toliko pomembnejše, saj ste udeleženci prav gotovo najbolj poklicani in izzvani za razmišljanje o spremembah na področju skupne varnostne in obrambne politike. Ta dogodek je pomembna priložnost, spregovoriti o prihodnosti EVOP. Smo namreč v obdobju, ko je naša skupna prihodnost najpomembnejša. Evropa je čedalje bolj vključena v oblikovanje svetovnega dogajanja. To prinaša nove izzive na področju EVOP, pri čemer bo pri iskanju odgovorov na odprta vprašanja prav gotovo izjemno pomembna lizbonska pogodba.  Prepričan sem, da bodo vaša razmišljanja in sklepi pomembno prispevali k naporom, ki jih moramo vložiti v prihodnji razvoj evropske skupnosti in  v nadaljnje skupno sodelovanje.

Lizbonska pogodba prinaša kar nekaj novosti na področju EVOP kot sestavnem delu skupne zunanje in varnostne politike. Uniji bo omogočeno uporabiti operativne civilne in vojaške zmogljivosti, ki bodo uporabne za mirovne operacije, preprečevanje spopadov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z ustanovno listino ZN. Skupna varnostna in obrambna politika bo postopno omogočila oblikovanje skupne obrambne politike in skupne obrambe, če se Evropski Svet tako odloči.

Ena glavnih značilnosti nove pogodbe je potrditev in okrepitev medvladne skupne zunanje in varnostne politike, čeprav nacionalna varnost ostaja izključna pristojnost držav članic.

Lizbonska pogoba predvideva položaj visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko in ustanovitev službe za zunanje evropske zadeve, ki bosta sodelovala z diplomacijo v državah članicah. Prav tako bodo razširjene petersburške naloge morda omogočile stalnejšo in bolj strukturirano sodelovanje med tistimi članicami, ki se tako odločijo. Evropska obrambna agencija bo dobila nove naloge.

Trenutno je nemogoče oceniti, kako bo nova skupna varnostna in obrambna politika vplivala na Evropo v naslednjih dvajsetih letih, pa vendar je gotovo, da bo s politično voljo za te spremembe prišlo do napredka na področju mednarodne varnosti za daljše obdobje. Ko bo vsaka od članic ne glede na njeno velikost lahko dala svoj prispevek, bo to ustvarilo skupni učinek, ki bo prav gotovo večji kakor samo seštevek vseh posamičnih delov.

Naš cilj je uveljavljanje vladavine prava, demokracije, varnosti in stabilnosti ter evropskih standardov. EU in Slovenija popolnoma podpirata evropsko prihodnost za celotni Zahodni Balkan, ki je med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja Svetu EU. Hkrati se zavzemamo za dosledno izpolnjevanje meril, ki jih morajo države izpolniti kot pogoj za članstvo v EU.

Ker je evropska varnostna in obrambna politika ena od najhitreje rastočih 'institucij' Evropske unije, lahko z gotovostjo trdimo, da imajo pomembno vlogo pri načrtovanju in izvajanju operacij tudi ustrezne civilne in vojaške zmogljivosti. Temu področju se v okviru EVOP namenja veliko pozornosti.

Pregled koncepta za hitro vojaško odzivanje je bistven za izvajanje operacij kriznega odzivanja. S konceptom hitrega vojaškega odzivanja moramo doseči takojšnje odzivanje EU ob krizah, vendar je poleg izražene politične volje članic treba zagotoviti tudi konkretne prispevke držav.

V nadaljevanju priprave kataloga napredka in naprej se osredotočamo na pomanjkljivosti. Opredelili smo primanjkljaje na področju vojaških zmogljivosti, še posebej so bili ugotovljeni primanjkljaji pri premestljivosti sil, strateškem prevozu in zaščiti sil, ter začrtali prihodnji razvoj zmogljivosti.

Zelo pomembna je krepitev sodelovanja med EU in zvezo Nato ter EU in OZN, saj mora biti sodelovanje med organizacijami še bolj pragmatično in dopolnjujoče. Na praktični operativni ravni je nujno treba storiti vse, kar je v naših močeh, da bo prišlo do partnerske izmenjave informacij.

Zadnje, a ne najmanj pomembno, je področje spoštovanja človekovih pravic. Že v času nemškega predsedovanja je bilo odločeno, da bo spoštovanje človekovih pravic glavno sporočilo vseh operacij EVOP. Prednostna naloga Slovenije na tem področju so otroci in ženske, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi. Delovne skupine Sveta EU v ta namen pripravljajo spremembo obstoječih dokumentov, ki se nanašajo na spoštovanje človekovih pravic, pravic žensk in otrok.

Sedanjost je prav gotovo odvisna od neposrednega dogajanja, časa in zmogljivosti, ki so na voljo. Kljub temu se vsi zavedamo, da bo tudi za prihodnje skupno življenje in delo potrebna vizija, kakršno so imeli pred petdesetimi leti. Pogled v prihodnost je poglavitni cilj vaših razmišljanj v nadaljevanju seminarja.

Naj zaključim z geslom slovenskega predsedovanja, 'Si.nergija za EU', ki pomeni enotnost in sodelovanje; delati skupaj, da bi ustvarili več, kakor ustvari posameznik. To je geslo, ki ustreza vsem ravnem sodelovanja v okviru evropske varnostne in obrambne politike.

Želim vam uspešno delo v upanju, da bo lepo okolje v Sloveniji prispevalo k vaši ustvarjalnosti.

Zahvaljujem se vam za pozornost.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 11.04.2008