Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman: Uvodni nagovor na konferenci

Velja govorjena beseda!

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!

Lepo pozdravljeni vsi skupaj v Sloveniji. Veseli me, da ste se odzvali povabilu predsedstva in se udeležili konference, katere osnovni namen je prispevati k izboljšanju položaja mladih v Evropi. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem Evropski komisiji za prijazno pomoč in podporo pri pripravi tega dogodka.

Slovensko predsedstvo izhaja iz predpostavke, da mora Evropa vlagati v ljudi, če želi delovati za prihodnost, zato posvečamo osrednjo pozornost spodbujanju zaposlovanja mladih. Uspešno vključevanje mladih na trg dela je namreč eden od najpomembnejših izzivov, s katerimi se soočamo v Evropski uniji.  Mladi, ki naj bi bili gibalo vsake družbe, so danes še posebno v nezavidljivem položaju pri iskanju dobre zaposlitve. Nedvomno so najbolj prilagodljiva kategorija aktivne populacije, vendar potrebujejo tudi ukrepe, ki zagotavljajo varnost in stabilnost.

Iskanje ravnotežja med prožnostjo in varnostjo v praksi je ključna naloga oblikovalcev politik pri posodabljanju trgov dela. O tem smo razpravljali tudi ministri in ministrice za zaposlovanje in socialne zadeve na neformalnem srečanju februarja letos v Sloveniji. Strinjali smo se, da je treba pri oblikovanju celostne ureditve prožne varnosti na nacionalnih ravneh nameniti posebne ukrepe določenim skupinam ljudi, kot so mladi, starejši in ženske.

Ker mladi potrebujejo predvsem okolje, ki bo vsakemu posamezniku omogočalo razvoj njegovih potencialov in samouresničevanje, morajo biti ukrepi usmerjeni k naslednjim ciljem:

1. zagotavljanju čim lažjega prehoda iz sistema izobraževanja na trg dela,
2. »opremljanju« posameznika z znanji, veščinami in sposobnostmi za uspešno soočanje s potrebami trga dela,
3. zagotavljanju dobre in varne zaposlitve ter ustrezne socialne varnosti v (čim krajših) premostitvenih obdobjih,
4. spodbujanju poklicne in geografske mobilnosti ob zagotavljanju dobre in varne zaposlitve,
5. odstranjevanju ovir, ki vplivajo na svobodno odločitev mladega človeka, da si ustvari družino, in
6.  k ustvarjanju pogojev za lažje usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja.

Za uspešno uresničevanje teh ciljev je potrebno predvsem:

1. skupno prizadevanje celotne družbe na vseh ravneh: evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ter
2. usklajenost politik, zlasti gospodarske, zaposlitvene, socialne in izobraževalne. Socialni partnerji morajo odigrati ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju ukrepov.

Gospe in gospodje!

Na evropski ravni imamo mehanizme za doseganje ciljev na področju trga dela in socialne politike – to so, med drugim, lizbonska strategija, odprta metoda koordinacije, socialna agenda, skupna načela prožne varnosti ...

Menim, da so ti mehanizmi ustrezni in da prinašajo rezultate. V bližnji prihodnosti se je treba osredotočiti zlasti na uresničevanje že sprejetih ukrepov za doseganje lizbonskih ciljev na nacionalnih ravneh in oblikovanje ukrepov za ustrezen prenos skupnih načel prožne varnosti v nacionalne programe reform. Težišče odgovornosti je torej na državah članicah.

Na evropski ravni moramo okrepiti izmenjavo dobrih, a tudi slabih praks. Izkoristimo priložnost medsebojnega učenja in spodbudimo reforme na nacionalnih ravneh!

Spoštovani!

Današnjo konferenco vidim predvsem kot priložnost za medsebojno učenje in izmenjavo izkušenj. Njen osrednji namen je prispevati k opredeljevanju političnih usmeritev in iskanju ustreznih ukrepov, ki bi izboljšali vključevanje mladih na trg dela.

Razprave bodo potekale v štirih modulih:

1. v okviru prvega modula o novih oblikah zaposlovanja bo v ospredju vprašanje o iskanju ustreznega ravnotežja med varnostjo in prožnostjo ter o vlogi različnih akterjev v tem procesu,
2. drugi modul je namenjen mobilnosti mladih in njenim učinkom,
3. v tretjem modulu bo razprava o izobraževanju in usposabljanju mladih, ki sta na eni strani ključna za uspešno soočanje posameznika z zahtevami trga dela, na drugi strani pa zahtevata okrepljeno prizadevanje oblikovalcev politik na tem področju, da bi zagotovili boljšo usklajenost ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Kot primer dobre prakse v Sloveniji ocenjujem lansko leto sprejeti  Zakon o štipendiranju, ki je pri nas prvi sistemski zakon s številnimi novostmi in izboljšavami za povečanje števila državnih štipendij in omogočanje študija tudi socialno šibkejšim,
4. usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ki je tema četrtega modula, je zelo pomembno v okviru razprav o spodbujanju zaposlovanja mladih in soočanju z demografskimi izzivi.

V jutrišnji razpravi pa se bomo posvetili pogledu v prihodnost.

Gospe in gospodje!

Na koncu želim poudariti, da Evropska unija ni le gospodarski projekt. Tega se moramo zavedati predvsem pri oblikovanju ukrepov za povečevanje zaposlenosti mladih. Prizadevati si moramo za uresničitev skupnega cilja, ki je zagotoviti vsakemu posamezniku v Evropski uniji možnost in priložnost za dostojno in kakovostno življenje in delo. Za uresničitev tega cilja moramo posodobiti trge dela in hkrati zagotavljati državljanom učinkovito mrežo ukrepov socialne varnosti, kar je nedvomno dodana vrednost in posebnost evropskega prostora.

Želim vam plodno razpravo. Hvala lepa.