Velja govorjena beseda!
Spoštovane gospe in gospodje!
Prisrčno pozdravljeni v Sloveniji! Veseli me, da ste se odzvali povabilu in prišli na konferenco predsedstva o medgeneracijski solidarnosti, katere osnovni namen je nadaljevati in poglobiti evropsko razpravo o odzivanju na demografske izzive. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Evropski komisiji za prijazno pomoč in finančno podporo pri pripravi tega dogodka ter nevladnim organizacijam za vaš vsebinski doprinos.
Medgeneracijska solidarnost in dolgotrajna oskrba, o katerih boste v naslednjih dveh dneh izmenjevali znanje, izkušnje in primere dobrih praks, je za vse države, tudi zunaj Evropske unije, spodbuda, opozorilo ali pa kar oboje skupaj, da morajo sodobne družbe poglobiti zavest o potrebi po solidarnostnem doživljanju svojega vsakdanjika.
Živimo v izredno dinamičnem času velikih družbenih sprememb, ki so odvisne od političnih, gospodarskih in tudi demografskih dejavnikov. Z zniževanjem rodnosti in podaljševanjem življenja se v evropskih družbah naglo spreminjajo klasična medgeneracijska razmerja, kar od oblikovalcev politik na kateri koli ravni zahteva, da jih v sodelovanju s strokovnjaki in civilno družbo opredelijo na novo. Pri tem pa ne smemo zanemariti nobene od skupnih evropskih vrednot in načel, ki so danes temelj vseh demokratičnih in razvitih družbenih ureditev.
Ena med temi vrednotami je nedvomno solidarnost. Solidarnost je sestavni element vseh evropskih sistemov. Na njej temeljijo sistemi socialne zaščite, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja. Pri tem pa ne smemo imeti pred očmi samo finančnega vidika. Enak pomen moramo dati tudi sodelovanju, razumevanju in sožitju med generacijami. Solidarnost je stvar zavestne odločitve.
Zaradi spremenjene demografske sestave je medgeneracijska solidarnost danes pomembnejša kakor kadar koli prej, saj sedanje rešitve ne zmorejo več zagotavljati vsem državljanom primerne zdravstvene in socialne zaščite, ki sta v vsaki družbi najpomembnejši prvini politične in družbene trdnosti. V Evropi je treba vzpostaviti nove sisteme.
Rešitev vidimo v spreminjanju odnosov, v iskanju novih oblik in nove odgovornosti, ki se je morajo zavedati vse generacije – mlada, srednja in starejša. Medgeneracijska solidarnost mora biti sestavni del naših pogovorov in dogovorov o prihodnosti, saj smo prepričani, da rešitve ne bodo prišle same od sebe, temveč morajo pri njih sodelovati vsi ključni akterji. Končni cilj je nova medgeneracijska pogodba, ki bo upoštevala nova razmerja v družbi.
Gospe in gospodje!
Dolgotrajna oskrba je primer praktične solidarnosti, namenjene predvsem tistim, ki jo v vsakdanjem življenju nujno potrebujejo, posredno pa zagotavlja varnost vsem, saj nihče med nami ne ve, ali in kdaj jo bo potreboval.
Postavljeni smo pred velike naloge: kako zagotoviti univerzalnost in enako dostopnost dolgotrajne oskrbe, kako izboljšati organizacijo dolgotrajne oskrbe, kako izboljšati kakovost in kako zagotoviti vzdržnost dolgotrajne oskrbe pri vprašanjih financiranja in človeških virov. To so vprašanja, tesno povezana s solidarnostjo.
Oskrba onemoglih je oblika družbene skrbi, pri kateri so socialne razlike najbolj izražene, zato potrebuje našo posebno pozornost. V vsaki družbi so posamezniki, katerih potreb po oskrbi bodisi ne poznamo bodisi jim je ne zagotavljamo ali vsaj ne zadosti. Tudi v najbogatejših evropskih družbah poznajo žepe revščine, ki se žal ne ožijo in v potrošniškem življenju ostajajo na socialnem robu. S tem ne zmanjšujemo le enakopravnosti in pravičnosti v dostopnosti do javnih služb, ampak tudi humanitarne vrednote vsakega posameznika. Zato je prav dolgotrajna oskrba za vsako družbo preizkus njene humanosti in spoštovanja medčloveških vrednot in odnosov.
Gospe in gospodje!
Na konferenci, ki jo začenjamo danes, bomo ugotavljali nova razmerja in nove odnose med generacijami ter raziskovali nove prijeme in politike, ki spodbujajo medgeneracijsko solidarnost za družbo sožitja in socialne povezanosti.
Konferenca je razdeljena v dva dela. V prvem bomo obravnavali širše vidike medgeneracijske solidarnosti in sožitja, v drugem pa enega njunih konkretnih vidikov, to je dolgotrajno oskrbo. Sledilo bo zaključno plenarno zasedanje, na katerem bom predstavila sklepe konference, ki jih bomo poslali vladam držav članic, da jih v sodelovanju s strokovnjaki in civilno družbo po svojih najboljših močeh uresničujejo v svojih državah.
Prepričana sem, da bo ta konferenca pomemben prispevek k zavedanju o vsestranskem pomenu medgeneracijske solidarnosti. Trajnostni razvoj družbe je namreč mogoč le v pristnem stiku in sožitju vseh generacij, ki temelji na medsebojni solidarnosti.
Želim vam plodno razpravo. Hvala lepa.
