Spoštovani predsednik vlade, gospod Željko Šturanović, spoštovani komisar, gospod Franco Frattini, spoštovani kolegi ministri in cenjena ministrica, spoštovane gospe in gospodje.
Dovolite mi, da najprej v imenu predsedstva Sveta EU izrazim zadovoljstvo in pohvale Ministrstvu za notranje zadeve Črne gore in Ženevskemu centru za nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) za organizacijo te konference. Prav tako želim vsem predstavnikom držav regije izreči pohvalo in zahvalo za izreden napredek, dosežen v zadnjih nekaj letih. Kljub temu, da naloge opravljamo vsak na svoji strani državne meje, se vse bolj krepi zavest, da smo v boju proti vsem oblikam kriminala, terorizma in drugih varnostnih pojavov na isti strani meje. Temu sledijo tudi konkretne dejavnosti in vse močnejša zavezništva policij in mejnih policij ne glede na to, iz katere države so. Po tragičnih dogodkih na Zahodnem Balkanu se države s tega območja intenzivno povezujejo, in to na trdnih temeljih in ob medsebojnem spoštovanju. Tesnejšim povezavam na gospodarskem, kulturnem, informacijskem in drugih področjih sledi tudi tesnejše sodelovanje v boju proti vsem oblikam kriminala in terorizma.
To, prekomejno policijsko sodelovanje je že preraslo iz individualnega, temelječega na povezavah med posamezniki, v institucionalno povezovanje. Države v regiji so že sklenile vrsto sporazumov o prekomejnem policijskem sodelovanju. Šle pa so še korak dlje. Prepričan sem, da je preskok z dvostranskega urejanja prekomejnega policijskega sodelovanja na regionalno raven izjemnega pomena. Podpis sodobne in izjemno obsežne Konvencije o policijskem sodelovanju v Jugovzhodni Evropi je neizmeren napredek, ki nima pozitivnega vpliva le za prebivalce v državah podpisnicah, temveč mnogo širše.
Dejstvo, da so Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija in Srbija konvencijo že ratificirale, ima izjemno politično sporočilo, in sicer da sta v regiji prisotni volja in moč, da se zviša raven varnosti vsem prebivalcem regije in širše. Še pomembneje pa je, da konvencija temelji na zagotavljanju temeljnih človekovih pravic in v regijo prinaša najsodobnejše standarde, ki se uporabljajo v državah članicah EU. Zagotovo je to izjemen napredek v regiji, ki ga Svet EU in, prepričan sem, tudi Evropska komisija nista spregledala.
Obveščen sem, da se bo na tej konferenci podpisalo več izvedbenih sporazumov in protokolov, ki bodo pravna podlaga za implementacijo konvencije, pripravljeni pa so že sporazumi in protokoli za učinkovito prekomejno policijsko sodelovanje na področju delovanja mejnih policij. Skratka, pravne podlage za učinkovito mejno policijsko sodelovanje so že pripravljene.
Ne glede na to, da so pravne podlage že pripravljene, sem prepričan, da si nihče ne dela utvar, da je s tem že vse opravljeno. Vemo, da so države skozi vrsto dejavnosti, delavnic, seminarjev in projektov, ki se odvijajo v posameznih državah in regiji, izjemno napredovale. Pri tem je treba priznati, da so podatki o dejavnostih, ki jih s pomočjo vrhunskih strokovnjakov iz vse Evrope izvaja DCAF, naravnost fascinantni. Doseženi rezultati na področju pravnih reform, vodenja, izobraževanja, ocen tveganja in preiskovanja prekomejne kriminalitete ter tehnične podpore so več kot prepričljivi. Resnično me veseli, da so v prej naštete dejavnosti intenzivno vključeni tudi vrhunski slovenski strokovnjaki, ki so si izkušnje na vseh področjih nabirali pri približevanju Slovenije k Evropski uniji in kot veste, smo tudi zaradi njihovih znanj in izkušenj 21. 12. 2007 vstopili v schengenski prostor.
S 1. 1. 2008 je Slovenija kot prva izmed novih držav članic prevzela predsedovanje Svetu. To je zagotovo zgovoren dokaz, da je Slovenija od leta 1991 izjemno napredovala, in hkrati zelo odgovorna naloga. Ker smo prepričani, da imajo vse države Zahodnega Balkana evropsko prihodnost, se je Vlada Republike Slovenije odločila, da uvrsti Zahodni Balkan med prednostne naloge slovenskega predsedovanja.
Varnost ni vrednota, ki bi jo lahko ozemeljsko omejevali na posamezno državo. Stanje varnosti v posamezni državi se zrcali na stanje varnosti v regiji, celini in celo globalno. Učinkovit boj proti kriminalu, terorizmu, nezakonitim migracijam lahko primerjamo z verigo, katere moč je odvisna od najšibkejšega člena. Ker ne želimo, da bi Evropska unija oziroma schengenski prostor predstavljala trdnjavo, je Slovenija med svoje prednostne naloge na področju pravosodja in notranjih zadev uvrstila dvig varnosti in svobode na območju Zahodnega Balkana. V ta namen smo načrtovali vrsto dejavnosti in iniciativ. Dovolite mi, da jih nekaj naštejem. Kot ste verjetno seznanjeni, je v EU podlaga za določanje prioritet boja zoper organizirani kriminal OCTA (Organized Crime Threat Assessment). Ker so izkušnje v EU več kot odlične, smo se odločili, da državam Zahodnega Balkana ponudimo izvedbo SEE OCTA. Skupaj z EUROPOLOM in Avstrijo smo že izdelali podroben načrt, politično soglasje pa smo dosegli že oktobra na Brdu. V marcu bomo organizirali uvodni seminar na to temo, v aprilu pa bo posebno usposabljanje za tiste, ki bodo v vaših državah delali na OCTA.
Nadalje. Avstrijskega kolega sem že obvestil, da je Slovenija pripravljena sodelovati pri projektu ILECUS, zelo intenzivno smo vključeni v prenovo centra SECI oziroma pri pogajanjih za konvencijo SELEC, s komisarjem Fratinijem sodelujeva pri spremembah vizumskega režima in tako dalje.
Spoštovani, kot sem že navedel, se Republika Slovenija zelo zavzema za večjo varnost na območju Zahodnega Balkana. Ker v dejavnostih, ki jih na tem območju izvaja DCAF, vidimo veliko dodano vrednost, bom na podlagi mandata Vlade RS danes podpisal dogovor o sodelovanju med Ministrstvom za notranje zadeve RS in Ženevskim centrom za demokratični nadzor nad oboroženimi silami. Želim pa izraziti tudi naše veliko zadovoljstvo, da se je DCAF odločil, da v Ljubljani ustanovi hčerinsko pravno osebo, ki bo osredotočena predvsem na območje Zahodnega Balkana. Ministrstvo za notranje zadeve bo ta inštitut tudi kadrovsko in materialno podprlo.
Dovolite mi še, da zaželim tej konferenci uspešno delo. Vidim, da je zasnovana tako, da združuje politično in strokovno raven. V dvorani vidim številne strokovnjake, tako iz EU kot z območja Zahodnega Balkana. V takšnem formatu konference vidim izjemno priložnost za vse udeležence, saj dobijo strokovnjaki informacije iz »prve roke«, mi ministri pa imamo možnost spoznati tudi strokovna stališča drugih držav. Navsezadnje takšen format spodbuja in zagotavlja vzajemno zaupanje tako po horizontali kot vertikali. Uspešnost in napredek sta odvisna od politične volje na eni strani in sposobnosti strokovnjakov na drugi strani. Po mojih izkušnjah (tudi pri zagotavljanju schengenskih standardov) je kadrovska kontinuiteta na strokovni ravni eden ključnih elementov, brez katerih si hitrega napredka ne morem predstavljati.
Iz gradiv, priloženih k vabilu, vidim, da je program dela za leto 2008 izjemno ambiciozen. Republika Slovenija ga bo po svojih močeh podprla.
Na koncu pa se želim ministru za notranje zadeve gospodu Jusufu Kalamperoviču in direktorju DCAF gospodu Theodorju Winklerju zahvaliti za povabilo na to konferenco, vsem vam pa želim, da bi uspešni konferenci sledila tudi uspešna implementacija programa in da bi tudi v naslednjih 12 mesecih storili precej korakov naprej.
