Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, dame in gospodje,
v veliko čast mi je, da lahko danes predstavim prioritete slovenskega predsedstva na področju notranjih zadev. Na predsedovanje smo se pripravljali dobri dve leti in imamo ambiciozne načrte.
V primerjavi z večjimi državami imamo majhno skupino strokovnjakov, ampak menim, da je to lahko naša prednost, saj nam omogoča hitro sprejemanje odločitev.
Smo ena najmanjših novih držav na zunanji meji Evropske unije, kar ima seveda svoje posledice. Z vidika varnosti smo zelo odvisni od sodelovanja z drugimi državami in od informacij, ki jih od njih dobimo. Naša varnost je v veliki meri odvisna od varnosti naših sosed in upravljanje zunanje meje nam nalaga veliko odgovornost, ki jo moramo upravičiti pred evropskimi državljani. Pomembno je tudi to, da smo zelo mlada država, ki je pred 17 leti prešla v tržno gospodarstvo in se osamosvojila, zaradi česar so človekove pravice in varovanje zasebnosti našim državljanom še posebej pomembne.
Naše predsedovanje je v nekem prehodnem obdobju, saj vsi pričakujemo uspešno ratifikacijo Lizbonske pogodbe, ki bo pomembno spremenila sodelovanje med Svetom in Parlamentom na področju policijskega sodelovanja. Ne glede na to, ne moremo kar čakati na izide ratifikacijskega postopka, ampak moramo delati s polno paro, saj imamo do konca 2009, ko se zaključi Haaški program, še kar nekaj dosjejev, ki jih je treba sprejeti, saj smo jih obljubili našim državljanom.
Dovolite mi, da vam predstavim nekatere od naših prednostnih nalog.
21. decembra je 9 novih držav članic vstopilo v schengensko območje. To je bil zgodovinski dogodek za celotno Evropsko unijo. Mislim, da lahko šele sedaj govorimo o združeni Evropi, saj nas bo odprava notranjih meja še bolj povezala. Dovolite, da se zahvalim Evropskemu parlamentu za pozitivno stališče glede te širitve. V ta projekt smo nove članice vložile veliko truda in zelo sem se zavzel, da smo lahko vstopili že 2007. Prepričan sem, da bomo že v kratkem lahko opazili pozitivne učinke te širitve. O prvih učinkih že lahko poročam, saj sta slovenska in italijanska policija pred dvema tednoma v skupni akciji v nekaj dneh našli storilce, ki so na slovenski strani oropali bencinsko črpalko in zbežali v Italijo. Prav zaradi schengna je Slovenija s svojimi sosedami podpisala nadgrajene sporazume o policijskem sodelovanju, ki omogočajo tudi tovrstne skupne akcije.
Pozitivni rezultati so tudi na zunanji meji, kjer smo od 1. septembra lani zavrnili vstop 1770 osebam, ki so bile v schengenskem informacijskem sistemu in zaplenili 140 ukradenih vozil. Zagotavljam vam, da je današnja zunanja meja ravno tako varna kot so bile prejšnje meje, zato je vsakršna bojazen odveč. To so potrdile vse evalvacijske komisije, ki so v letih 2006 in 2007 obiskale naše države.
Pred nami je le še to, da do konca marca v schengen vključimo tudi letališča v novih državah. Začeli bomo evalvacijo Švice, ki bi lahko vstopila v schengen do konca novembra letos. Menimo, da je to možno, saj Švica nima zunanje meje, vendar pa mora hitro začeti tudi s pripravami na vstop v SIS II.
Tudi Romunija in Bolgarija se pripravljata na vstop v schengen. Med našim predsedovanjem bomo pripravili urnik za izvedbo evalvacije v teh dveh državah. Smo šele na začetku zato se bodo evalvacije začele po našem predsedovanju, pomembno pa je , da se postopek začne in da se državi začneta pripravljati na uveljavitev schengenskih standardov na svojih zunanjih mejah.
Končno naj se dotaknem tudi druge generacije schengenskega informacijskega sistema. Kot veste, je rok za priključitev na nov sistem 18. december 2008, vendar pa nas zadnje čase strokovnjaki opozarjajo, da nenadna migracija vseh držav na nov sistem v pičlih 8 urah predstavlja veliko tveganje. Načrt je namreč predvideval prehod iz SIS I na SIS II za samo 15 članic. Sedaj pa nas je 24 in zato bo treba razviti dodatne varovalke, da se sistem ne bo preobremenil. Predlog strokovnjakov je, da bi razvili konverter med SIS one4all in SIS II, kar bi omogočalo, da bi države migrirale ena za drugo in ne vse hkrati. Na ta način bi zmanjšali tveganje. Glede na to, da razvoj sistema po poročanju Komisije poteka dobro, predsedstvo meni, da lahko zaradi dodatne stabilnosti sistema prestavimo vključitev SIS II za nekaj mesecev. O tem se bomo pogovarjali čez nekaj dni na neformalnem svetu v Sloveniji.
Razvoj turizma in gospodarstva med EU in njenimi sosedami kaže , da bo v prihodnosti vedno več potnikov, ki bodo prehajali naše meje, zato menimo, da je sedaj pravi trenutek za razmislek o tem, kako iz faze integriranega upravljanja z mejami preiti v fazo integriranega dostopa do ozemlja Evropske unije. Slovenija želi spodbuditi razpravo o uporabi moderne tehnologije za varovanje zunanje meje ter hitro in usmerjeno kontrolo potnikov. Ob tem moramo razvijati sodelovanje med državami članicami in vsekakor bo pri tem imela zelo pomembno vlogo agencija FRONTEX. Da bi imeli o tem zelo odkrito razpravo, bo Slovenija skupaj s Komisijo v marcu organizirala ministrsko konferenco. Razprava bo temeljila na paketu treh Komunikacij o meji, ki jih bo Komisija predstavila v februarju.
Slovenija podpira začetek razprave o skupni politiki na področju zakonitih migracij. Kot veste, gre za izredno občutljivo področje, ki se ga moramo lotiti previdno. Po eni strani opažamo porast ksenofobije in težave pri integraciji priseljencev v našo družbo, po drugi pa dobivamo vedno bolj natančne podatke o tem, da bo Evropska unija zaradi demografskega upada v naslednjih desetletjih potrebovala dodatno delovno silo.
V Sloveniji menimo, da priseljenci bogatijo našo družbo in nam prinašajo košček sveta in kulture, ki bi nam sicer bile nedostopne. Omogočiti jim moramo čim boljšo integracijo in zagotoviti enake možnosti za delo, študij in uspeh v življenju. V nekaterih gospodarskih panogah v Sloveniji že primanjkuje delovne sile, kar skušamo zapolniti bodisi s prilivom sezonskih delavcev ali tistih, ki pri nas ostanejo za določen čas in tako prispevajo k našemu gospodarskemu razvoju.
Že v tem mesecu smo v Svetu začeli obravnavati predlog direktive o visoko kvalificiranih delavcih, ki uvaja t. i. modro karto. Med našim predsedovanjem bomo obravnavali okvirno direktivo, ki bo uvedla enoten postopek in enotno dovoljenje za delo in prebivanje priseljencev ter določala minimalen skupen obseg pravic za tiste priseljence, ki že prebivajo v EU, a še niso upravičeni do statusa rezidenta za daljši čas. Prizadevali si bomo, da do junija opravimo prvo branje teksta na ravni strokovnjakov ter pripravimo pregled enostavnih zadev in seznam problematičnih. Tako bo Francija lahko začela pogajanja med članicami in s Parlamentom o tem, kakšne bi lahko bile končne rešitve.
Seveda pa možnost zakonitega vstopa v EU za tuje delavce ne bo imela učinka, če ne bomo vzporedno razvili tudi učinkovito politiko vračanja nezakonitih priseljencev. Zato bomo prednostno obravnavali direktivo o vračanju, za katero Svet po dveh letih še ni našel kompromisa z Evropskim parlamentom. Menim, da bi na tem področju morali priti do skupnega jezika, saj je politika vračanja nezakonitih priseljencev eden ključnih elementov, ki ga imamo na voljo za stabilno in uravnovešeno migracijsko politiko. Decembra smo prisostvovali prvemu političnemu trialogu s poročevalcem Parlamenta in mislim, da moramo po tej poti nadaljevati. Načrtujemo, da bi se ponovno srečali konec februarja oziroma v začetku marca. Dejstvo pa je, da smo v kritični fazi in bi bilo nujno, da se Svet in Parlament začneta odkrito pogovarjati, le tako bomo lažje razumeli stališča enih in drugih. Imam občutek, da ko se pogovarjamo o tem, kako bo posamezna določba direktive delovala v praksi, vidijo države članice in Parlament povsem drugačno sliko, zato menim, da se moramo v naših razpravah pogovarjati o dejanskih primerih iz prakse, da bomo poenotili poglede na postopke vračanja in ugotovili, kakšne posledice bo to imelo za celovito migracijsko politiko. Prepričan sem, da je po dveh letih čas za skupen miselni preskok, ki bi omogočil kompromis. Brez njega bomo to direktivo obravnavali še kar nekaj časa.
Zavzeli se bomo tudi za obravnavo direktive o sankcijah za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence. Osebe, ki v EU prebivajo in delajo brez dovoljenj, nimajo nobene možnosti, da bi si uredile dostojno življenje in uživale sadove svojega dela. Znano je, da organizirane kriminalne združbe za velike vsote tihotapijo nezakonite priseljence v Evropsko unijo, ko pa so tukaj, jih predajo drugim združbam, ki jim odvzamejo vse dokumente in jih praktično zasužnjijo. Evropa si takšnih primerov ne sme dovoliti. Slovenija si prizadeva, da bi razvili možnosti za zakonito delo in dostojno življenje priseljencev pri nas, zato pričakujemo, da bodo vse države članice ter Parlament kooperativni pri tem dosjeju in da bomo čim prej našli dogovor. Sem optimist, saj sem pri svojih kolegih opazil veliko mero strinjanja.
Kar zadeva azil, veste, da smo v obdobju, ko bo Komisija pripravila predloge za drugo fazo skupne azilne politike. Ker pričakujemo njene predloge šele ob koncu našega predsedovanja, smo se odločili, da bomo organizirali razpravo na našem neformalnem svetu, ki bo ta petek (25. januarja 2008). V razpravi bomo sogovornike povabili, da predstavijo svoja mnenja o tem, kakšno naj bi bilo prihodnje sodelovanje na področju azila med državami članicami. Tudi predsednik vašega odbora je vabljen na ta dogodek, da predstavi vaše poglede.
Naj se dotaknem še vizumske politike, kjer bomo obravnavali predlog sprememb uredbe o Skupnih konzularnih navodilih za diplomatsko-konzularna predstavništva glede uvedbe biometrije in organizacije sprejema ter obravnave vizumskih vlog. Kljub temu, da je delo na dosjeju potekalo počasneje, kot je bilo pričakovati, menim, da je treba delo pospešeno nadaljevati, da bomo lahko pravočasno uvedli vizumski informacijski sistem, zato upam, da bodo tehnični pogovori s Parlamentom stekli v kratkem.
Decembra je bilo na pristojni delovni skupini v Svetu zaključeno prvo branje predloga Vizumskega zakonika Skupnosti. Slovensko predsedstvo se želi s Parlamentom čim prej dogovoriti za izvedbo prvega tehničnega trialoga.
Kot veste, je Slovenija kot druga država članica odprla skupno vložišče za vizumske vloge z Avstrijo, Madžarsko, Belgijo in Luksemburgom, in sicer v Črni gori, sami pa bi se zelo radi pridružili centrom, ki bi jih odprle druge države članice, saj je naša konzularna mreža dokaj omejena. Menimo, da je takšna možnost izrednega pomena še zlasti za majhne države članice, zato si bomo prizadevali za čim hitrejši dogovor na tem področju.
Na področju policijskega sodelovanja moram najprej poudariti dva dosjeja. Prvi je Europol, drugi Prümska pogodba. Oba sta mi še posebej pri srcu. Dovolite mi, da povem, zakaj. Septembra 2006 smo se z nemškim in nekdanjim portugalskim ministrom srečali v Berlinu, da bi se pogovorili o skupnem programu predsedovanja. Kot veste, je Pogodba o ustavi predvidela sodelovanje treh predsedstev. Na tem sestanku smo se pogovarjali, da bi bilo treba pri policijskem sodelovanju narediti velik razvojni korak, če želimo biti učinkoviti proti hujšim oblikam kriminala, še posebej organiziranemu kriminalu in terorizmu. Ključ do uspeha na tem področju je sodelovanje med policijami in izmenjava informacij. Vendar pa se je Europol, glede na njegovo pravno podlago v obliki mednarodne konvencije, slabo odzival na nove težnje, saj je vsakršna sprememba zahtevala ratifikacijo v 27 nacionalnih parlamentih. Prümska pogodba pa je imela šele 7 podpisnic. Oba instrumenta sta temeljna za učinkovito policijsko sodelovanje, upoštevajoč razmere, pa je bila perspektiva za hiter razvoj na tem področju minimalna.
Zato smo se odločili, da bosta preoblikovanje Europola v Evropsko agencijo in prenos Prümske pogodbe v evropsko zakonodajo ključni prioriteti naših treh predsedstev. Z zaključkom obeh dosjejev do junija letos pa bi dokazali, da tudi na tako občutljivih področjih lahko Evropska unija v letu in pol naredi velike spremembe. Oba moja predhodnika sta z izjemnim ritmom delala celo leto 2007 in sam sem odločen, da v Svetu pripeljem oba predloga do zaključka. To je nujno , če želimo v naslednjem desetletju imeti učinkovite mehanizme za boj proti sodobnemu kriminalu.
Glede Europola moram povedati, da sem v pogovoru z njegovim direktorjem izvedel, da moramo Sklep o ustanovitvi Europola sprejeti do junija letos tudi iz internih razlogov Europola. Kot veste, Europol na ključna delovna mesta lahko zaposluje samo za določen čas. Nekaj časa je bilo to pozitivno, in sicer zaradi izmenjave izkušenj med državami, ampak s tem, ko smo začeli obravnavati njegovo pravno podlago, danes zaposleni v Europolu ne vedo, ali bodo še imeli službo in kakšna bo ta po letu 2010. Zaradi tega direktor vedno težje pridobiva najboljše kadre za delo v tej organizaciji. Vsakršno odlašanje odločitve o pravni podlagi Europola lahko povzroči, da bo ta strokovno nazadoval, kar je v popolnem nasprotju z našimi skupnimi cilji.
Naj povem, da sem vam hvaležen za pravočasno obravnavo poročila s plenarnega zasedanja prejšnji teden (16. januarja 2008), saj vaše mnenje potrebujemo čimprej, da bomo lahko do junija dosegli politični dogovor v Svetu. Razpravo sem z zanimanjem spremljal po internetu, verjetno pričakujete moje stališče glede predloga dopolnila, da bi v sklep vgradili revizijsko klavzulo, po kateri bi Sklep o Europolu ponovno odprli za obravnavo 6 mesecev po ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Uvedba takšne klavzule bi pomenila, da bomo, seveda če bo ratifikacijski postopek uspešen, Sklep ponovno odprli v soodločanju s Parlamentom, kar bi pomenilo, da ne glede na to, kaj bi letos sprejeli, se bo negotovost glede prihodnosti Europola podaljšala najmanj do 2010 ali 2011. To bi bilo za Europol pogubno. Namesto da bi bil učinkovitejši in fleksibilnejši, bomo imeli ravno obraten rezultat.
Na podlagi vaše razprave sem svojim sodelavcem naročil, da pozorno proučijo vse vaše amandmaje k sklepu, ki jih bomo v kratkem proučili na delovni skupini z državami članicami. Po naših prvih ocenah bi jih države članice kar nekaj morale upoštevati, potrudili pa se bomo, da dosežemo soglasje za vnos čim večjega števila.
Glede Prümske pogodbe lahko povem, da je naš urnik dela enak. Nemško predsedstvo je doseglo dogovor o Sklepu o prenosu Prümske pogodbe, portugalsko je doseglo dogovor o Implementacijskem sklepu, Slovenija pa načrtuje dogovor še o tretjem delu, to je priročnik za vzpostavljanje informacijskih povezav med nacionalnimi sistemi podatkov. Pričakujemo, da bomo pravočasno dobili mnenje Parlamenta o celotnem paketu, da bomo lahko do junija zaključili tudi dosje. Menim, da nam prümsko sodelovanje prinaša neslutene možnosti. Z možnostjo izmenjave podatkov o DNK, prstnih odtisih in o registrskih tablicah vozil bomo dejansko lahko odprli vrata skupnemu prostoru varnosti v Evropski uniji. Uspeh Europola in Prüma bi bila tudi dobra popotnica za nadaljnje delo naslednjih treh predsedstev na našem področju.
Seveda mora vsaka izmenjava informacij med državami članicami temeljiti na zaščiti podatkov. Naš cilj je iskanje kriminalcev in teroristov in nihče nima nikakršnega namena, da bi raziskoval podatke o nedolžnih ljudeh. S tega vidika pomeni načrtovani sprejem Okvirnega sklepa o varovanju podatkov izreden napredek. (O tem bo kaj več povedal moj kolega minister Šturm.)
V boju proti terorizmu bomo med našim predsedovanjem delali na treh oseh. Prva os je nadaljevanje izvajanja akcijskega plana na področju boja proti terorizmu, še zlasti se bomo posvetili preprečevanju teroristične uporabe razstreliv. Treba je okrepiti nadzor nad primarnimi snovmi, ki se uporabljajo za izdelavo razstreliv, ter tako preprečiti ali vsaj bistveno otežiti dostop do nekaterih kemikalij, ki so bile do sedaj zelo lahko ali celo prosto dostopne. V tem smislu bomo začeli z razpravo o akcijskem načrtu za okrepitev varovanja razstreliv.
Druga os našega delovanja je direktiva o kritični infrastrukturi. Tudi tukaj moramo nadaljevati z delom in morda doseči političen dogovor do konca našega predsedovanja.
Tretja os je predlog Komisije o okvirnem sklepu o uporabi evidence podatkov o potnikih. Do danes tega predloga ni obravnavala še nobena delovna skupina Sveta, tako da stališč držav članic še ne poznamo. Vem, da Parlament daje temu predlogu še posebno pozornost in mislim, da ne bi bilo dobro, če bi zaradi morebitnih različnih pogledov na ta dosje otežili naše sodelovanje na področju III. stebra. V tem trenutku še nimamo dodelane strategije, kako bomo postopali. Čez nekaj dni bomo na neformalnem svetu izmenjali prve poglede na ministrski ravni o tem predlogu in na tej podlagi pripravili načrt dela med našim predsedovanjem. O rezultatih te razprave vas bom seveda pravočasno obvestil.
Dovolite mi, da zaključim z zunanjimi odnosi. Tu bomo izvajali ustaljeno agendo, slovenski doprinos pa bo seveda na področju Zahodnega Balkana.
Naš cilj je poglobiti sodelovanje med policijami Zahodnega Balkana v boju zoper kriminal, prav tako pa želimo na to območje prenesti nekatere varnostne standarde in dobre prakse EU. To nameravamo doseči s projektom Ocene ogroženosti na področju organiziranega kriminala za območje Zahodnega Balkana. Dolgoročno računamo na to, da bo Europol dobival informacije o delovanju kriminalnih združb na Zahodnem Balkanu, kar bo izboljšalo boj proti kriminalu v EU.
Zahvaljujem se za vašo pozornost in se veselim nadaljnjega sodelovanja. Želim si, da bi lahko čez pet mesecev z vami delil uspehe predsedovanja svoje države, ki je članica postala šele pred polčetrtim letom.
