V veselje mi je, da vam imam priložnost predstaviti slovenske aktivnosti na področju teritorialne kohezije in urbanega razvoja v času predsedovanja Slovenije svetu EU.
Proces teritorialne kohezije in urbanega razvoja, ki se je razvil iz Evropsko prostorsko razvojnih perspektiv in post-Rotterdamskega procesa, je dosegel vrhunec s sprejetjem Leipziških dokumentov, Teritorialno agendo Evropske unije in Leipziško listino o trajnostnih evropskih mestih. Želje mnogih partnerjev v tem procesu, še posebej Evropskega parlamenta, so bile, da bi začeli z bolj konkretnimi aktivnostmi za izvajanje sprejetih principov, usmeritev in političnih zavez. To se je, po mojem mnenju, začelo uresničevati s sprejemom Prvega akcijskega programa za izvajanje Teritorialne agende Evropske unije v času Portugalskega predsedovanja, ki je dal okvir za bolj operativno delo.
Glede na to, je v času slovenskega predsedovanja na področju teritorialne kohezije najpomembnejše spodbuditi nadaljevanje procesa, ki je zdaj osredotočen na konkretne naloge, ki so jih prevzeli v izvajanje države članice in nosilci interesov. Prvi korak je vpeljati koordinacijo in nadzor nad izvajanjem nalog s pomočjo učinkovitega, preglednega in odprtega pristopa.
Slovenija je poleg te naloge prevzela tudi prvo nalogo iz Akcijskega programa, ki se osredotoča na vprašanja krepitve koordinacije med prostorskimi in urbanimi politikami.
Na področju urbanega razvoja namerava Slovenija voditi razpravo držav članic, Evropskih institucij in nosilcev interesov o implementaciji Leipziške listine s poudarkom na prispevku urbanih območij k boju proti klimatskim spremembam, posebno v luči energetske učinkovitosti, ter vlogi integralnega pristopa k urbanemu razvojnemu načrtovanju.
Prostorska raznolikost, vključno z urbano razsežnostjo, je pomemben dejavnik za Evropsko identiteto. Predstavlja konkurenčno prednost, ki bi morala biti kreativno uporabljena za trajnostni prostorski razvoj. Vključitev teritorialne kohezije v novo Lizbonsko pogodbo je ključni korak v smeri dajanja prostorske dimenzije kohezijski kakor tudi drugim politikam. Vendar pa obstaja vrsta odprtih vprašanj, ki jih je treba še nasloviti. Verjamemo, da lahko naloge, ki bodo opravljene v okviru izvajanja Prvega akcijskega programa, prispevajo k bolj poglobljeni opredelitvi teh odprtih vprašanj v okviru mrež, oblikovanih na področju teritorialne kohezije in urbanega razvoja, in sicer Nacionalne mreže kontaktnih točk za teritorialno kohezijo, širše Skupine za urbani razvoj in pododbora COCOF: Teritorialna kohezija in urbane zadeve pri Evropski komisiji. Tako bomo lahko tudi aktivno prispevali k pripravi Zelene knjige o teritorialni koheziji, ki jo pripravlja Evropska komisija.
Rad bi izrazil tudi zadovoljstvo glede interesa Evropskega parlamenta, da je aktiven partner v tem procesu, ki je bil izražen na neformalnem ministrskem sestanku na Azorih. V tem pogledu zelo cenim poročilo ge. Kallenbach »o nadaljevanju Teritorialne agende in Leipziške listine: Proti evropskemu akcijskemu programu za prostorski razvoj in teritorialno kohezijo« kot pomemben prispevek v procesu krepitve aktivnega in partnerskega sodelovanja pri izvajanju sprejetih dokumentov.
Sporočila Teritorialne agende in Leipziške listine smo vključili v naše priprave na spomladanski Evropski svet 2008. Pomembno se nam je zdelo, da pri tem poudarimo vlogo teritorialne raznolikosti pri izvajanju Lizbonskih ciljev, ter pri tem pomen prostorske dimenzije sektorskih politik, kot tudi prispevek mest in urbanih območij k konkurenčnosti evropskega ozemlja.
V času našega predsedovanja bomo organizirali sestanke na delovni ravni, na katerih bomo razpravljali o izvajanju Prvega akcijskega programa in Leipziške listine. Sestanki s področja teritorialne kohezije bodo 6. februarja in 18. marca, sestanek s področja urbanega razvoja pa bo 19. marca.
Gostili bomo sestanek generalnih direktorjev, ki bo od 14. do 15. maja. Prvi dan bomo poročali bomo o rezultatih izvajanja nalog in o predlogih za koordinacijo in nadzor na podlagi Prvega akcijskega programa. Drugi dan bomo poročali o rezultatih razprave o implementaciji Leipziške listine v kontekstu klimatskih sprememb.
Upam, da lahko pričakujemo nadaljnje aktivno sodelovanje Odbora REGI na tem področju kot je bilo to do sedaj, tako bomo lahko krepili naše sodelovanje na tem področju tudi v bodoče.
