Velja govorjena beseda
Kohezijska politika
Najprej bi se vam želel zahvaliti za prijazno povabilo, pri tem pa poudariti, da slovensko predsedstvo razume stike z Evropskim parlamentom kot izjemno pomembne. In to ne samo zaradi bistveno okrepljene vloge, ki jo ima parlament na podlagi nove Lizbonske pogodbe, ampak tudi zaradi konkretnih vsebinskih in konceptualnih vprašanj kohezijske politike, ki jih bomo skupaj reševali v naslednjih mesecih in letih. Prihodnost vodenja razvojnih politik je namreč tesno povezana z vizijo EU, pri čemer ima Evropski parlament brez dvoma eno ključnih vlog. Zavezali smo se, da vam bomo vedno na voljo, moji sodelavci in jaz pa vam bomo z veseljem odgovorili na vsa vprašanja, ki jih želite zastaviti danes ali v prihodnje.
Kakor že veste, je predsedstvo opredelilo pet prednostnih področij svojega delovanja:
Naše dejavnosti bodo potekale v skladu z geslom slovenskega predsedstva – Si.nergija za Evropo. Slovenija si bo torej prizadevala za močnejšo sinergijo med institucijami, državami članicami in državljani, enako načelo pa nas bo vodilo tudi pri izvajanju posameznih politik EU.
Znano je, da je Slovenija ena tistih držav članic, ki ima kljub temu, da je nova, že veliko izkušenj iz kohezijske politike, zato ni treba ponovno omenjati, da tej politiki in njenemu nemotenemu izvajanju pripisujemo izjemen pomen. Načelo solidarnosti in prispevek, ki ga ima kohezijska politika h krepitvi konkurenčnosti EU kot celote, jo gotovo utemeljuje kot eno ključnih politik EU. Pri tem je naša skupna naloga narediti, kar je v naši moči, da se kohezijska politika dokaže s konkretnimi rezultati, to pa vključuje marsikaj, od zagotavljanja ustrezne politične pozornosti temu področju do konkretnih izmenjav najboljših praks in prenosa inovativnih rešitev, ki se razvijajo v posameznih regijah in mestih.
V tem okviru izzivi kohezijske politike, ki so pred nami, niso toliko zakonodajne narave, kolikor se nanašajo na vprašanja njene strukture in delovanja. Naše dejavnosti na tem področju bodo zato osredotočene na troje:
Dovolite, da grem najprej nekaj let nazaj in nas vse skupaj spomnim, da smo bili nedolgo tega polno zaposleni s pogajanji o finančni perspektivi 2007–2013, pa tudi s paketom kohezijskih uredb. Oboje je bila nedvomno velika naloga, ki smo jo skupaj uspešno izpeljali: Evropski svet je dosegel dogovor decembra 2005, medinstitucionalni dogovor skupaj s kohezijskimi uredbami je bil sprejet spomladi 2006, to pa je preusmerilo pozornost v fazo izvedbe, še posebno v pripravo programskih dokumentov in pogajanja. Danes so pravzaprav vsi operativni programi razen nekaterih ciljev ozemeljskega sodelovanja potrjeni, kar bi nas lahko zmotno napeljevalo na misel, da so velike teme za nekaj časa za nami in da se bomo predvsem osredotočali na čim uspešnejše uresničevanje zastavljenih ciljev. Navedeno seveda v celoti drži, saj je dokazljiva uspešnost kohezijske politike eden od pogojev in garantov tudi za prihodnost te politike.
Vendar ne gre prezreti, da je EU pred velikimi izzivi, na katere se mora ustrezno odzvati, če želi ohraniti evropski model socialnega tržnega gospodarstva. Odziv mora biti ustrezen na vseh ravneh upravljanja, saj samo tako lahko pričakujemo ustrezne rezultate. Takšno razmišljanje je vodilo države članice k sklepu, da je treba temeljito pregledati vsebino evropskega proračuna in ga ustrezno prilagoditi, upoštevajoč nove izzive – in kohezijske politika ni seveda nobena izjema.
Želja slovenskega predsedstva v zvezi s prihodnostjo kohezijske politike je, z vso resnostjo in odgovornostjo nadaljevati odkrito razpravo, ki jo je septembra lani začela Komisija na četrtem kohezijskem forumu in se je nadaljevala na neformalnem ministrskem srečanju na Azorih novembra lani. Slovenija bo svoj pristop temeljila na izhodiščih, ki so bila izmenjana na dosedanjih forumih in še bodo v okviru dogodkov v naslednjih mesecih. Dosedanja razprava in ugotovitve so se nanašale predvsem na globalna vprašanja pomena kohezijske politike, niso pa se pomembneje dotaknila konkretnejših zadev. Navedeno, torej konkretizacija razprave, je osrednji cilj slovenskega predsedovanja. Konec januarja, po zaključku javne razprave, ki jo je začela Evropska komisija, bomo poslali državam članicam in drugim ključnim akterjem kohezijske politike konkretna vprašanja, o katerih želimo izmenjati stališča. To priložnost zato izkoriščam za vabilo predstavnikom Evropskega parlamenta, da se udeležijo konference o prihodnosti kohezijske politike, ki bo eden osrednjih dogodkov na to temo v prvi polovici tega leta. Potekala bo 7. in 8. aprila v Sloveniji – v Mariboru, poglavitni temi pa bosta razprava o načelih kohezijske politike v smislu njene strukture, obsega, ciljev in načinov izvajanja.
Razprava o prihodnosti kohezijske politike je seveda tesno povezana z novimi političnimi smernicami lizbonske strategije. Kar zadeva izpolnjevanje ciljev te strategije, si bo Slovenija prizadevala za zagon novega triletnega reformnega cikla. Rezultati zadnjega cikla namreč kažejo, da je bil dosežen preboj na nekaterih ključnih področjih, npr. zmanjšanje brezposelnosti, ugodna gospodarska rast ipd.
Ugoden odziv regij in lokalnih skupnosti na njihovo vlogo pri uresničevanju ciljev lizbonske strategije je razviden iz razvojnih dokumentov za sedanje finančno obdobje do leta 2013, saj je večina držav članic upoštevala vlogo kohezijske politike pri uresničevanju teh ciljev. Skupno prizadevanje evropskih institucij za približanje lizbonske strategije državljanom EU bo še okrepilo zavedanje o razvojnih zmogljivostih na regionalni in lokalni ravni.
Glede ozemeljske razsežnosti bo slovensko predsedstvo nadaljevalo delo svojih predhodnikov. Da bi okrepili decentralizirano delovanje in prispevali k bolj strukturirani razpravi, bomo s teritorialnim dialogom za leto 2008, tj. letno konferenco zainteresiranih strani lokalnih in regionalnih oblasti, zagotovili pregled njihove vključenosti v pripravo različnih ukrepov pri izvajanju kohezijske politike.
Omeniti bi želel tudi dejavnost, ki jo načrtujemo in bo zlasti zanimala Evropski parlament, saj ste vi ključno prispevali k njeni stvaritvi. Govorim o Evropskem združenju za ozemeljsko sodelovanje, instrumentu, ki naj bi okrepil in spodbudil čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje, da bi dosegli socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo. Ker se države članice, lokalne in regionalne oblasti pri izvajanju tega instrumenta srečujejo z različnimi rešitvami, bo predsedstvo skupaj s Komisijo in Odborom regij ter vašim sodelovanjem pripravilo konferenco o Evropskem združenju za ozemeljsko sodelovanje, na kateri naj bi razpravljali o trenutnem stanju in možnostih za učinkovito uveljavitev tega novega instrumenta.
Vključevanje tretjih držav na podlagi prej omenjenega instrumenta je lahko prispevek k uravnoteženosti Zahodnega Balkana, ki je izredno pomembna za varnost in blaginjo celotne Unije. Zato je predsedstvo prepričano, da bi moral razvoj evropske perspektive glede držav tega območja ostati poglavitna točka na dnevnem redu EU. Med slovenskim predsedovanjem bo v sodelovanju z Odborom regij potekala konferenca RELEX o evropski sosedski politiki. Osrednji del konference bo namenjen prav razpravi o Zahodnem Balkanu, ki je tudi sicer prednostna usmeritev slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
Navedel sem ključne dogodke, ki jih nameravamo pripraviti med slovenskim predsedovanjem. Načrti so, kakor lahko vidite, dokaj obsežni, zato upamo in verjamemo, da bomo z njimi prispevali k nadaljnjemu pozitivnemu razvoju kohezijske politike; politike, ki je že, in verjamem, da bo tudi vnaprej, s konkretnimi rezultati dokazala in dokazovala svojo smiselnost in utemeljenost. Želel bi tudi poudariti, da rezultatov ne moremo doseči brez vaše pomoči, zato bo predsedstvo vključilo v svoj program tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom. Prepričan sem, da lahko računam na vašo podporo temu skupnemu cilju.
