Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Januar

23.01.2008

Minister Bajuk: Nadzor finančnih storitev v EU in upravljanje kriz na finančnih trgih


Spoštovana gospa Beres, cenjeni člani Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, gospe in gospodje,

v zadovoljstvo mi je, da sem danes tukaj in sodelujem pri razpravi o najbolj aktualni zadevi evropskega finančnega nadzora in kriznega upravljanja. Ne bi mogel biti boljši trenutek, da prvič v slovenski zgodovini kot predsedstvo EU povemo nekaj besed na temo, ki je za vse nas zanimiva in je naša skupna skrb ter bo zagotovo tudi v prihodnje močno zaposlovala naše misli. Ta tema je jasna prednostna naloga slovenskega predsedovanja ECOFIN v prvi polovici leta 2008.

Evropskemu parlamentu bi se rad zahvalil, da je organiziral ta dogodek in nam vsem ponudil priložnost za konstruktivni dialog, ki bo prispeval k iskanju najboljših rešitev za prihodnje izzive.

Na začetku bi rad poudaril, da je ena osrednjih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja EU pravočasen začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki je bila podpisana decembra lani. Ta pogodba bo zagotavljala večjo učinkovitost in demokratično delovanje razširjene Evropske unije, k njenemu podpisu pa je zagotovo pripomogla sinergija prizadevanja vseh treh ključnih ustanov EU. Lizbonska pogodba bo dodatno razširila zakonske pristojnosti Evropskega parlamenta in okrepila vlogo nacionalnih parlamentov. Slovensko predsedstvo EU priznava vlogo in pomen glasu neposredno izvoljenih predstavnikov državljanov EU, zato si bo prizadevalo za odlične delovne odnose. Verjamem, da bo današnja razprava nazoren zgled takih odnosov.

Spoštovani,

slovensko predsedstvo namenja vprašanjem finančne stabilnosti posebno pozornost. Gre za izredno resno temo in zagotovili bomo njeno učinkovito obravnavo v Svetu EU. V ta namen smo delovnemu programu priložili posebno prilogo, ki podrobneje opredeljuje našo zavzetost. Ugotoviti moramo, da čeprav trenutne razmere na finančnih trgih niso zadovoljive, ostaja realno gospodarstvo v EU na trdnih temeljih. V prihodnjih dveh mesecih bo najprej Evropski svet na svojem spomladanskem srečanju marca na podlagi prispevka ECOFIN pregledal razvoj dogodkov in stanje na finančnih trgih, medtem ko bo celoten dosje finančne stabilnosti osrednja tema neformalnega zasedanja ECOFIN aprila v Sloveniji. Na njem bomo obravnavali nadaljnje korake pri razvoju sistema finančne stabilnosti v skladu z načrtom dejavnosti, ki je bil sprejet jeseni 2007; del tega je tudi podpis memoranduma o sodelovanju med ministrstvi za finance, nadzorniki in regulatorji na področju upravljanja kriz. Osrednji namen dela predsedstva je izvajanje sprejetega programa dela, njegova pospešitev in razširitev z novimi ukrepi, kjer bi se to izkazalo za potrebno. Finančna stabilnost bo zagotovo ena ključnih tem v prihodnjih mesecih in pričakujem, da se bo ECOFIN, tako kakor pri drugih vprašanjih, izzivov loteval enotno.

Finančne storitve so pri izpolnjevanju programa strukturnih reform v Evropi bistvena sestavina. Večina udeležencev na trgu bi se strinjala, da je treba še veliko storiti, da bi ustvarili delujoč enoten evropski trg finančnih storitev. Tak trg je mogoč le, če se odzivamo na potrebe vseh udeležencev na njem, tako da bomo spodbujali poslovno odličnost, inovativne, ustvarjalne in konkurenčne poslovne prakse z dodano vrednostjo ob vzdrževanju finančne stabilnosti ter učinkovitega in smotrnega finančnega nadzora.

Pri tem moramo izhajati iz stvarnosti: pred desetimi leti je delež sredstev bank v preostalih državah članicah zunaj matične države znašal 11 %, v letu 2006 pa se je povzpel že na 24 %. To kaže na čedalje večjo povezanost evropskega finančnega sistema. Zakonodajni okvir ter ukrepi za finančno stabilnost in ravnanje v krizah morajo odsevati tovrstno stvarnost.

Slovensko predsedstvo se bo zato osredotočilo na štiri področja dela:

  1. spodbujanje zakonodajnih predlogov, ki izhajajo iz bele knjige Evropske komisije z naslovom Politike finančnih storitev za 2005–2010;
  2. krepitev sodelovanja pri nadzoru;
  3. dodatno napredovanje pri razvijanju skupnih načel glede kriznega upravljanja ter skupnih postopkov in praktičnih smernic za upravljanje čezmejnih finančnih kriz;
  4. prizadevanje za nenehno izboljševanje obveščanja širše javnosti o tekočem delu.

Če se le na kratko dotaknem zakonodajnega dela, je povsem jasno, da je ključni zakonodajni predlog za finančne storitve Direktiva o solventnosti II v zavarovalništvu. Glede tega ima slovensko predsedstvo namen tesno sodelovati z državami članicami, Komisijo in Evropskim parlamentom pri utiranju poti zakonodajnemu predlogu, ki bo okrepil zaščito imetnikov zavarovalnih polic in povečal konkurenčnost evropskega zavarovalništva ob spoštovanju njegove raznovrstnosti.

Slovenija bo med svojim predsedovanjem začela tudi razpravo o dveh novih zakonodajnih predlogih: o spremembah Direktive o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (UCITS III) na področju investicijskih skladov ter spremembah Direktive o dogovorih o finančnem zavarovanju (FCD) in Direktive o dokončnosti poravnav pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (SFD). 

Glede zadev, povezanih bolj z vprašanji finančne stabilnosti, lahko potrdim, da bodo zelo v ospredju našega programa. ECOFIN se bo osredotočil na tri sklope vprašanj: (i) odziv evropske politike na zdajšnje stanje na finančnih trgih z vidika dogajanj od oktobra 2007 in mogoča dodatno pridobljena spoznanja; (ii) nadaljnje dejavnosti v zvezi s spremembami Lamfalussyjevega postopka, osredotočene na zagotavljanje nadzora, ki sledi razvoju trga in omogoča napredek pri povezovanju finančnih trgov, in (iii) krepitev dogovorov EU za upravljanje finančnih kriz.

Po večletni visoki donosnosti so finančne ustanove v EU v dosti boljšem položaju za spopadanje s trenutnimi razmerami na finančnih trgih. Zavedati se moramo, da prvotni izvor težav ni v Evropi. Gre za val, ki so ga sprožile težave na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil. Vendar pa to ne pomeni, da v Evropi ni težav. Prav je, da jih prepoznamo in odpravimo. Predvsem je to odgovornost zasebnega sektorja, svoj del pa morajo opraviti tudi zakonodaja in nadzorniki.

ECOFIN se je v odziv na gibanja na finančnih trgih lani avgusta hitro dogovoril o ključnih vprašanjih, ki zahtevajo posebno pozornost, in sprejel časovni načrt za ukrepanje. Lahko samo potrdim, da bo med našim predsedovanjem Svet še naprej zelo pozorno nadzoroval razmere na tem področju. To vključuje dogovore o dolgoročni stabilnosti, ki so se obravnavali med portugalskim predsedovanjem, ter odziv na nedavne težave sekundarnih hipotekarnih posojil in s tem povezana gibanja na trgu.

Pri krepitvi finančne stabilnosti v Evropski uniji smo dosegli že veliko:

  • zakonodajne pobude, kakršni sta direktivi Evropske unije o kapitalskih zahtevah in o finančnih konglomeratih, so poostrile zahteve za izmenjavo informacij med organi, vpletenimi v čezmejno krizno upravljanje;
  • sodelovanje med evropskimi organi kriznega upravljanja se je okrepilo s prostovoljnimi dogovori v obliki memorandumov o soglasju;
  • Lamfalussyjev proces je privedel do ustanovitve odborov na tretji ravni, tako da se nacionalni nadzorniki sestajajo in razpravljajo o pomembnih zadevah.

Toda delo, povezano s finančno stabilnostjo v Evropski uniji, se mora nadaljevati. Nedavni pretres na finančnih trgih je bil tudi preizkus učinkovitosti sedanje institucionalne organiziranosti finančnega nadzora v EU, ker je nastal na organiziranih trgih, tako pa poudaril pomen preudarnega in učinkovitega kriznega upravljanja, preglednosti trgov in potrebo po povečanem sodelovanju na vseh ravneh nadzora po posameznih področjih. Nekako smo imeli srečo, da nobena prizadeta finančna ustanova ni imela čezmejnega vpliva. To bi delovanje sistema resnično postavilo na preizkušnjo, je pa poudarilo potrebo po skupnem ukrepanju EU.

Finančna stabilnost je skupna skrb vseh držav članic in Evropske unije kot celote. Zato smo jo dolžni varovati s tesnim sodelovanjem med odgovornimi organi, da bi kar najbolj zmanjšali mogoče škodljive gospodarske vplive in imeli pri tem najnižje celotne skupne stroške. Domnevam, da mi ni treba posebej omenjati obsega tveganja, s katerim se srečujemo. Če pogledamo obseg javnofinančnih stroškov največjih bančnih kriz v preteklih 20 letih, ugotovimo, da je v povprečju znašal 8 % BDP. Ob takšni številki pa ne ostane ravnodušen noben finančni minister.

Svet za ekonomske in finančne zadeve bo spomladi 2008 razpravljal o razširjenem memorandumu glede upravljanja finančnih kriz. Naslednja stopnja razširjenega mednarodnega dogovora naj bi pomagala krepiti krizno upravljanje v EU in še povečala pripravljenost EU za odpravo morebitnih čezmejnih kriznih razmer.

V skladu z dogovorom ECOFIN iz oktobra lani se pripravljajo skupne praktične smernice za krizno upravljanje, ki naj izražajo skupen dogovor o ukrepih in postopkih, potrebnih za odpravo čezmejnih kriznih razmer. Za najboljši okvir EU so potrebna splošna načela o delitvi bremen, izvedbene smernice in mehanizmi sodelovanja. Postopek naj okrepi pripravljenost na krizo v normalnih časih in v kriznih razmerah.

Praviloma je ravnanje v krizi in iskanje izhoda iz nje predvsem odgovornost vpletene ustanove ali ustanov. Uprava naj bo odgovorna za posledice svojih odločitev, če se izkaže, da so ji slabo svetovali, ali če se te odločitve izkažejo za modre. Kakor koli že, vpliv pretresov bo odvisen od predhodne ureditve za ukrepanje v morebitnih krizah in od načrtovanja za izredne razmere.

Preden končam, bi se rad na kratko dotaknil obveščanja in komunikacije z javnostjo, saj so finančni trgi občutljivi za ta vprašanja. Glede na obseg stalnega dela in novih pobud, ki se razkrivajo, je pomembno, da EU poenostavi to obveščanje. Ta vidik bo na dnevnem redu našega predsedovanja ostal visoko uvrščen.

Naj na koncu poudarim: verjamem, da skupen finančni trg v Evropi potrebuje boljšo ureditev za upravljanje in odpravo kriz. Vsi imamo dobro voljo in skupen dolgoročni cilj, da v svetovni konkurenci ustvarimo čim uspešnejši in čim bolj uravnoteženi finančni trg.

Dovolite mi, da zaključim z našim geslom med slovenskim predsedovanjem – Si.nergija za Evropo – skupaj nam bo uspelo napredovati in doseči cilj.

Hvala.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 24.01.2008