Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Januar

23.01.2008

Minister Radovan Žerjav: Predstavitev programa slovenskega predsedstva (za prometno področje)


Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane članice in člani odbora, dame in gospodje!

V veliko čast mi je, da sem lahko danes tukaj in da lahko Odboru TRAN Evropskega parlamenta predstavim prednostne naloge slovenskega predsedovanja za prometno področje, področje, za katero sem odgovoren. Slovenija je prva izmed desetih novih držav članic, ki je prevzela predsedovanje EU, potem ko so leta 2004 vstopile vanjo. To je znamenje velikega zaupanja in priznanje našim dosedanjim dosežkom, vendar obenem za nas velika odgovornost. Upam, da nam bo – z vašo pomočjo in sodelovanjem – uspelo premostiti vse težave, s katerimi se mora spopasti vsako predsedstvo EU, in da nam bo uspelo doseči zastavljene cilje. Za slovensko predsedstvo je izjemnega pomena konstruktivno in zaupanja vredno sodelovanje z Evropskim parlamentom na splošno, še zlasti pa s člani Odbora TRAN. Glede na to, koliko odprtih dosjejev na prometnem področju se sprejema v postopku soodločanja, je skupno delo s člani vašega odbora nujno, če želimo doseči pomembne rezultate.

Samo z dobrim sodelovanjem med Evropskim parlamentom in Svetom je mogoče zaključiti številne poglavitne dosjeje. To je dobro potekalo že med predsedovanjem naših nemških in portugalskih kolegov in slovensko predsedstvo bo z Evropskim parlamentom nadaljevalo delo v enakem duhu konstruktivnega sodelovanja.

Ena izmed prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo obnovljena lizbonska strategija za rast in delovna mesta. Prepričani smo, da bi morali usmeriti več virov v raziskave in inovacije, obnovo poslovnih zmogljivosti, pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem ter izboljšanju trga delovne sile. Veliko pozornost posvečamo tudi zadnjim dogodkom v zvezi z energetiko in podnebnimi spremembami, ki so izjemno pomembni. Poleg tega smo prepričani, da bi morale biti države Zahodnega Balkana tesneje vključene v prometno politiko EU, saj bi se tako lahko laže pripravile na vstop v EU v prihodnosti. Splošne prednostne naloge slovenskega predsedovanja navajam zato, ker sem prepričan, da lahko prometni sektor bistveno prispeva k doseganju prej omenjenih ciljev.

Med pripravami na predsedovanje je Slovenija tesno sodelovala z obema predhodnicama na predsedniškem stolčku Nemčijo in Portugalsko (v okviru 18-mesečnega programa), hkrati pa že usklajujemo svoje delo z bodočimi predsedstvi.

Na prometnem področju bomo obravnavali številne dosjeje glede na njihovo pomembnost pri doseganju prej navedenih ciljev. Posebna pozornost bo namenjena izboljšanju prometne varnosti, železniškemu prometu in sklenitvi sporazuma z državami Zahodnega Balkana na tem področju. Še posebno pa nam je pri srcu napredek projekta Galileo – želimo nadaljevati uspešno delo, ki sta ga začeli nemško in portugalsko predsedstvo.

Rad bi začel s predlogom Komisije, ki sem ga že omenil in ga pričakujemo v prvem delu leta 2008. Zadeva Sklep Sveta o podelitvi mandata Komisiji za pogajanja z državami Zahodnega Balkana o sporazumu, ki bi uvedel skupno prometno območje. Kakor veste, Slovenija zaradi zemljepisnih, pa tudi političnih razlogov posveča izjemno pozornost odnosom EU z državami Zahodnega Balkana. Prepričani smo, da je prihodnost Balkana prav v sklopu Evropske unije. Uravnoteženost v regiji je ključnega pomena in EU mora tem državam pokazati, da lahko dosežejo evropsko perspektivo. Zato menimo, da bi bilo treba spodbujati in močno podpreti vse pobude za pospešeno priključitev teh držav Evropski uniji.

Ker je prometna varnost prednostna naloga slovenskega predsedovanja, se glede kopenskega prometa veselimo nadaljevanja dela pri predlogu direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Tukaj bi rad opozoril, da se je Svet glede tega predloga že dogovoril o splošnem pristopu na svojem zasedanju oktobra 2007. Kolikor sem seznanjen, bi lahko tudi vi v kratkem sprejeli svoje mnenje o tem predlogu. Upam, da bomo, če bosta obe ustanovi na isti valovni dolžini, lahko v kratkem dosegli dogovor. Glede varnosti v cestnem prometu lahko povem, da bi želeli doseči napredek tudi pri predlogu direktive o čezmejnem izvajanju nadzora in sankcij, če Komisija svojega predloga ne bo objavila prepozno. Prepričani smo, da bi oba predloga lahko bistveno prispevala k izboljšanju cestnoprometne varnosti in tako k doseganju našega skupnega cilja: bistveno zmanjšati število nesreč s smrtnim izidom na cestah Skupnosti.

Komisija je v letu 2007 predstavila tri predloge za prenovo obstoječih direktiv o medsebojnem obratovanju železnic za visoke hitrosti in konvencionalnih železnic, ki spodbujajo vzajemno priznavanje v železniškem prometu med državami članicami, in sicer: sporočilo o izboljšanju prometa lokomotiv v Skupnosti, spremembo Direktive o varnosti na železnicah  in spremembo Uredbe o ustanovitvi Evropske železniške agencije. Mislim, da ni treba poudarjati pomembnosti teh predlogov. Evropske železnice moramo revitalizirati in odpraviti ovire za prosti pretok železniških vozil Skupnosti. Med portugalskim predsedstvom je bi dosežen dogovor z Evropskim parlamentom glede prvega predloga. To dobro delo bomo dopolnili in nadaljevali z neformalnimi posveti o drugih dveh dokaj tehničnih dosjejih, zato da čim prej dosežemo dogovor. Prav tako nameravamo odpreti razpravo glede sporočila o železniškem omrežju, namenjeno predvsem tovornemu prometu, ki nam ga je Komisija predstavila konec prejšnjega leta, in o teh vprašanjih železniškega prometa sprejeti ustrezne zaključke Sveta.

Na cestnoprometnem področju nameravamo nadaljevati obravnavo uredb o pogojih za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in dostopu do mednarodnega trga cestnega prevoza ter začeti obravnavo predloga o skupnih pravilih za mednarodni avtobusni prevoz potnikov. Ti predlogi naj bi prinesli nove prednosti na trgu cestnega prevoza. Njihovi glavni cilji so zmanjšati neskladje med konkurenčnostjo in administrativnimi ovirami, izboljšati socialne pogoje v sektorju ter pozitivno vplivati na varnost v cestnem prometu in varovanju okolja. Glede na pomembnost teh dokumentov, ki jo poudarjam, upamo, da bomo s parlamentom dosegli hiter dogovor o teh treh predlogih.

V zvezi s pomorskim prometom bosta med slovenskim predsedstvom obravnavana še zadnja dva najtežja predloga iz tretjega svežnja o pomorski varnosti: direktiva o izpolnjevanju zahtev države zastave  ter direktiva o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov ladij. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da o njima na Svetu dosežemo politični dogovor. Rad bi omenil, da je Svet že dosegel politični dogovor o preostalih petih predlogih istega svežnja. Ker je upošteval željo Evropskega parlamenta, da se teh sedem predlogov obravnava skupaj, vam doslej še ni bilo predloženo nobeno skupno stališče. Mislim, da je vmes vsakomur postalo jasno, da je pred nami izjemna količina dela. Tehnična zapletenost nekaterih zakonodajnih predlogov bo zahtevala nekaj časa ne samo za preučevanje v Svetu, temveč tudi za pogajanja s parlamentom. Da bi to delo pospešili, bi si z vami želeli doseči dogovor, da takoj začnemo delati pri dosjejih, ki so pripravljeni za drugo obravnavo: to so direktive o pomorski inšpekciji, o preiskovanju pomorskih nesreč ter o sistemu spremljanja in obveščanja za ladijski promet. Od vas pričakujem jasno znamenje podpore takšnemu programu. Pri tem pa ne želimo postavljati v negotovost vprašanja paketa, saj smo tudi mi prepričani, da samo s sprejetjem vseh sedmih zakonodajnih predlogov lahko celovito prispevamo k pomorski varnosti Skupnosti. Z začetkom druge obravnave želimo samo pospešiti zaključevanje obravnavanja paketa. Nedavne nesreče v drugih delih sveta so pokazale, da je tveganje še vedno visoko in da moramo storiti vse potrebno za preprečitev takšne nesreče v naših vodah in na obalah. Zato bi morali čim prej začeti izvajati prej omenjene predloge Komisije. Prepričan sem, da bomo vsi skupaj delali s tem ciljem v mislih.

Slovensko predsedstvo bo skladno s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2007 nadaljevalo delo pri skupni pomorski politiki v Evropski uniji. Pri tem se bomo osredotočili na izmenjavo dobrih praks s tega področja.

Pri letalskem prometu so naši glavni cilji nadaljnja liberalizacija notranjega letalskega trga, izboljšana preglednost, poenostavljena zakonodaja in postopki, pa tudi tehnološke inovacije ter varnost in učinkovitost letališč. Prav zato bomo prednostno obravnavali predlog direktive o letaliških pristojbinah, predlog uredbe o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in SESAR. Rad bi poudaril, da so vsi ti predlogi skladni z glavnim ciljem lizbonskega načrta, da EU ostane konkurenčno gospodarstvo, in so del širšega pristopa, ki se osredotoča na spodbujanje učinkovitih letaliških poslov, kar najboljšo uporabo omejenih zmogljivosti in nove tehnologije, pa tudi pomoč evropski vesoljski in letalski industriji, da učinkoviteje konkurirata na mednarodni ravni.

Kakor veste, je Svet na zadnjem srečanju novembra dosegel splošni pristop glede predloga Komisije o letaliških pristojbinah. Ta predlog opredeljuje številna temeljna načela, ki jih morajo upoštevati letališki operaterji pri določanju pristojbin, kakršna so nediskriminacija, obveznost upravnih odborov, da se posvetujejo z letalskim prevoznikom, in preglednost za neodvisni nadzorni organ. Glede na pomembnost teh ciljev, za katere menim, da so nam skupni, upam, da bo Svetu in Evropskemu parlamentu uspelo doseči hiter dogovor o tem besedilu.

Prav tako smo začeli obravnavo predloga Komisije o računalniških sistemih rezervacij (CRS). Cilj predloga je bistvena poenostavitev kodeksa poslovanja in krepitev konkurence med ponudniki CRS, hkrati pa ohranjanje osnovnih varnostnih ukrepov proti morebitnim konkurenčnim zlorabam, še zlasti pri tesnih povezavah med CRS in letalskimi družbami, in zagotovitev dobave nevtralnih informacij strankam. Upam, da nam bo pri tem dosjeju do konca junija uspelo doseči bistveni napredek.

Na hitro bi rad omenil še SESAR. Ta projekt je tehnološki element enotnega evropskega neba. Njegov cilj je do leta 2020 zagotoviti Skupnosti visoko učinkovit sistem nadzora letalskega prometa, ki bo omogočil varen in okolju prijazen razvoj slednjega. Komisija naj bi sporočilo o projektu SESAR predložila v prvem semestru 2008, vključeval pa naj bi tudi predlog, da Svet podpre glavni načrt o evropskem upravljanju letalskega prometa. Poleg tega je Komisija predložila poročilo o izvajanju uredb enotnega evropskega neba, glede tega pa namerava predložiti tudi zakonodajne predloge. Slovensko predsedstvo jih z veseljem pričakuje, saj si želimo sprejeti glavni načrt ATM in doseči kar največji napredek pri projektu enotnega evropskega neba.

Dovolite mi, da omenim tudi vidik zunanjih odnosov na letalskem prometnem področju. Slovensko predsedstvo si bo v luči zadnjih uspehov še naprej prizadevalo za krepitev sodelovanja s tretjimi državami. Eden izmed ciljev je preučiti možnost podelitve novih mandatov Komisiji, s katerimi bi jo pooblastili za začetek pogajanj s tretjimi državami o celostnih letalskih sporazumih, še zlasti z Izraelom. Poleg tega bomo spremljali napredek, dosežen v še trajajočih pogajanjih z drugimi tretjimi državami, npr. Kanado in ZDA. Maja nameravamo v Sloveniji organizirati dogodek na visoki ravni, s katerim bi zaznamovali vstop v drugo fazo pogajanj med EU in ZDA. Upamo, da bo to dober začetek nadaljevanja pogajanj, ki so za Evropsko unijo brez dvoma izjemno pomembna.

Splošna prednostna naloga slovenskega predsedovanja sta tudi energija in okolje. Na prometnem področju bomo prispevali k temu z obravnavo direktive o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz. Zmanjševanje emisij v prometu se pospešeno obravnava tudi v okviru okolja. Med našim predsedovanjem upamo na napredek pri direktivi o vključitvi letalskih dejavnosti v sistem trgovanja z emisijami, na novo pa bomo začeli obravnavati predlog o emisijah izpušnih plinov gospodarskih vozil, t. i. Evro VI, in predlog o zmanjševanju emisij CO2 v izpušnih plinih novih osebnih vozil, ne nazadnje pa se bomo glede notranjega trga lotili predloga uredbe o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik. Napredek pri teh predlogih bo celovito zmanjšal prometni vpliv na okolje, zame pa so pomembni, ker je naše ministrstvo zelo dejavno pri njihovi obravnavi. Obvestim vas lahko tudi o načrtovanem neformalnem ministrskem srečanju, na katerem bomo razpravljali o nujnem prilagajanju TEN - T bodočim potrebam ob sočasnem upoštevanju nujne ozelenitve prometnega sistema.

Na koncu še beseda o Galileu. Novembra je Svet sprejel izjemno pomembne zaključke, ki dajejo temu ključnemu evropskem projektu temelje za nadaljnje financiranje, upravljanje in postopke javnega naročanja. Takrat je poudaril gospodarske in javne prednosti Galilea in EGNOS ter neposredne prednosti obeh programov, kar zadeva nove storitve in trge. Svet je soglašal, da prijavljanje k razvojni fazi programov satelitske navigacije poteka z javnimi naročili, in določil leto 2013 za začetek tržnega delovanja. Po teh načelih se zdaj lahko lotimo pripravljanja pravne podlage ter v tesnem sodelovanju z odboroma Evropskega parlamenta ITRE in TRAN poskušamo sprejeti uredbo o nadaljnjem izvajanju evropskih programov satelitske navigacije (EGNOS in Galileo).

Preden končam, bi se rad zahvalil, ker ste me potrpežljivo poslušali. Zdaj sem vam na voljo za odgovore na vprašanja, ki jih želite zastaviti. Vsekakor pa upam, da bomo imeli med slovenskim predsedovanjem še druge priložnosti nadaljevati razpravo o prometnih vprašanjih.

Najlepša hvala.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 23.01.2008