Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Januar

25.01.2008

Izjava predsednika vlade in predsednika Evropskega sveta Janeza Janše o aktualnih temah EU


Lep pozdrav vsem skupaj. Najprej nekaj zadev, vezanih na vodenje Evropske unije. Kakor veste, je Evropska komisija včeraj predstavila okoljsko-energetski sveženj, ki je ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Kakor smo zapisali že v sporočilu, pozdravljamo ta predlog. Prepričani smo, da gre za enega najpomembnejših zakonodajnih svežnjev Evropske unije na začetku 21. stoletja. Cilji, ki so bili na splošno opredeljeni za celotno Evropsko unijo marca lani, so v tem predlogu razdelani tako, da so predlagane poti, po katerih jih lahko dosežemo, in da so seveda predlagane tudi konkretne zaveze držav članic.

Ta predstavitev svežnja še ni konec poti, je začetek njene konkretizacije. Zdaj sledi precej naporna faza usklajevanja in proceduralnih postopkov. Slovenija je vključena v ta proces, kot predsedujoča Svetu v tej najtrši fazi. Veseli smo, da je Evropska komisija že v pripravah na oblikovanje tega predloga dosegla znatno mero soglasja med državami članicami. Ni pa to soglasje popolno in tega tudi nihče ni pričakoval, tako da bo ob sodelovanju Evropskega parlamenta ta razprava nekaj časa trajala. Prepričani smo, da bo z zavzetostjo vseh institucij Evropske unije in ob ravnanju držav članic – pri katerem ne bo pred očmi samo neki ožji nacionalni interes, ampak skupni interes Evrope in tudi planeta – celoten postopek lahko zaključen do konca tega mandata Evropske komisije in Evropskega parlamenta, se pravi do pomladi leta 2009, ko se izteče to produktivno delo evropskih institucij. Volitve bodo namreč verjetno junija 2009.

Kakšne so nacionalne obveze Slovenije, veste. Gre za nalogo, ki je pred vsemi članicami Evropske unije. Slovenija ta izziv sprejema. Nanj smo se začeli pripravljati že ob sprejemanju Strategije razvoja Slovenije, kjer smo kot enega izmed ciljev zapisali načelo trajnostnega razvoja. Z resolucijo in nacionalnimi razvojnimi projekti smo predvideli nekaj projektov, ki gredo k večji zelenitvi slovenske industrije, zmanjšanju emisij v nekaterih ključnih sektorjih in k naložbam za povečanje obnovljivih virov energije v nacionalni energetski bilanci. Slovenija se zaveda, da bo v teh razpravah odprto tudi vprašanje uporabe oziroma vključitve jedrske energije v zagotavljanje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Ta razprava je v Evropski uniji težavna zaradi različnih stališč držav članic. Vendar je po teh,  recimo temu, uvodnih razpravah in tipanjih jasno, da se velika večina držav članic Evropske unije uporabi jedrske energije ne bo odpovedala. Zelo močni so glasovi – in tudi, to je moje osebno mnenje, precej utemeljeni – da teh ali recimo še nekoliko bolj ambicioznih zavez, če bi dosegli globalni sporazum z drugimi partnerji po svetu, pri zmanjšanju emisij ne bo mogoče dosegati brez upoštevanja realnega deleža jedrske energije. Da bo šla razprava v to smer, pričajo tudi odločitve nekaterih držav o naložbah v nove zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije oziroma energije v jedrskih elektrarnah. Vendar pa ta dilema v teh formulah ni vključena, ravno zato ne, ker ni pričakovati, da bo Evropska unija do tega v kratkem času izoblikovala enotno stališče. Tukaj bi bilo pač potrebno soglasje. Vendar pa se ta razprava zdaj začenja tudi konkretno in mi smo nanjo pripravljeni.

Druga tema, vezana na sedanjo vlogo Slovenije v Evropski uniji, je evropska perspektiva Srbije. Slovenija je pozdravila tamkajšnje demokratične predsedniške volitve. Prvi krog je potekal v skladu z vsemi demokratičnimi pravili. V drugem krogu bodo državljanke in državljani Srbije odločali o programih dveh kandidatov, ki sta dobila največ glasov. Pri tem gre tudi za precej jasno izbiro med različnimi potmi, ki jih oba kandidata ponujata v prihodnosti oziroma za prihodnost te države. Evropska pot je po našem prepričanju edina pozitivna izbira. Ta usmeritev v Srbiji ima zelo pomemben vpliv tudi na podobne cilje drugih držav Zahodnega Balkana, vezanih seveda na evropsko perspektivo. S tega vidika so te volitve pomembne ne samo za državljanke in državljane Srbije, ampak tudi za celoten Zahodni Balkan oziroma za njegovo perspektivo in stabilnost.

Slovenija se trudi v Evropski uniji prepričati druge države članice, da naj se tudi v tem času nadaljujejo nekateri koraki, ki bi okrepili ta evropska pričakovanja državljank in državljanov Srbije. Najpomembnejši tak korak bi bil podpis sporazuma o pridružitvi in stabilizaciji. O tem še ni popolnega soglasja. Prizadevamo si zanj. Ključna ovira je vprašanje, ali Srbija polno sodeluje s haaškim sodiščem. Tudi Slovenija se strinja, da je to pogoj za približevanje Srbije Evropski uniji, vendar pa je po našem mnenju treba biti "fer" in uporabljati enake faze oziroma enak pristop pri presoji, ali neka država sodeluje s haaškim sodiščem ali ne, za vse države kandidatke. Torej, tudi če bi bil omenjeni sporazum podpisan, to ne pomeni, da je Srbija odvezana te zaveze polnega sodelovanja. Nasprotno, tudi ta pogoj je pomemben – ne samo za Srbijo, ampak za stabilnost, mir in spravo na celotnem Zahodnem Balkanu.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 18.02.2008