Velja govorjena beseda!
Spoštovani gospod predsednik,
cenjene članice in člani tega odbora,
v veliko čast mi je in veseli me, da vam lahko danes tukaj predstavim prednostne naloge slovenskega predsedstva Sveta za to polletje na našem skupnem javnopolitičnem in zakonodajnem področju.
Tako kakor celotno slovensko predsedstvo tudi sam pripisujem velik pomen vlogi Evropskega parlamenta in zlasti vašega odbora pri sprejemanju odločitev za kmetijski sektor. Zato se veselim tesnega sodelovanje z vami in upam, da bomo skupaj dosegli napredek pri predlogih, ki so pred nami.
Slovenija je kot prva izmed držav članic, ki so se Evropski uniji pridružile v zadnjem krogu širitve, prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Prizadevali si bomo, da bi kar najbolje izpeljali naloge, ki so nam bile zaupane.
Hkrati Slovenija zaokrožuje predsedovanje prvega tria držav – Nemčije, Portugalske in Slovenije – ter izvajanje skupnega osemnajstmesečnega programa predsedovanja. Na tem mestu bi se rad zahvalil našim nemškim in portugalskim kolegom, zlasti svojemu predhodniku, ministru Silvi, za odlično opravljeno delo.
Kmetijstvo, področje, za katero sem odgovoren, ima prav tako pomembno mesto v skupnem programu slovenskega predsedovanja, saj bomo v tem polletju usmerjali razpravo o učinkovitosti in uspešnosti zadnje reforme skupne kmetijske politike v okviru tako imenovanega »zdravstvenega pregleda«. Pri tem bo vaš odbor bolj kot kadar koli prej igral ključno vlogo.
Poleg tega velikega izziva je pred nami vrsta drugih pomembnih zakonodajnih predlogov – nekateri so bili že predstavljeni, drugi bodo kmalu, glede vseh pa se pričakuje, da bo napredek dosežen prav med predsedovanjem Slovenije.
Slovensko predsedstvo bo temu delu namenilo ves potrebni čas in trud ter naredilo vse po svoji moči, da bi bilo zagotovljeno kar najboljše sodelovanje med našima institucijama.
Prepričan sem, da se mi boste pridružili v prizadevanju poiskati ustrezne odgovore na pomembne izzive, pred katerimi je zdaj evropsko kmetijstvo.
Skrb za okolje ter spreminjajoči se geografski in demografski vzorci na novo oblikujejo evropski in mednarodni trg kmetijskih proizvodov. Zato bodo odločitve, ki jih sprejemamo danes, bistveno vplivale na prihodnost evropskega kmetijstva.
Preden vam bom predstavil glavne prednostne cilje, ki jih želi doseči slovensko predsedstvo, bi rad omenil dve pomembni zadevi, ki ju obravnavamo in za kateri bi želeli, da bi na podlagi zelo intenzivnega in koristnega dela portugalskega predsedstva sprejeli dokončno odločitev.
Svet je 19. decembra dosegel politični dogovor o reformi vinskega sektorja. Zdaj ko so se razprave zaključile, si bomo prizadevali, da bi Svet na eni od prihodnjih sej tudi uradno sprejel predlog uredbe.
V zvezi z navzkrižno skladnostjo vam lahko z veseljem sporočim, da je Svet, potem ko je decembra lani prejel vaše mnenje, prejšnji teden dosegel politični dogovor. Čeprav gre za razmeroma tehnično zadevo, je ta zelo pomembna za vsakdanje delo kmetov po vsej Evropi. Predsedstvo si bo zdaj prizadevalo za uradno sprejetje uredbe v Svetu najpozneje do marca.
Zdaj pa k »zdravstvenemu pregledu« skupne kmetijske politike (SKP).
Zagotovo vas ne bo presenetilo, da je »zdravstveni pregled« najpomembnejša zadeva in glavna prednostna naloga slovenskega predsedstva.
Podpiramo cilj, ki ga je zastavila Komisija, in sicer da je treba zakonodajne predloge v okviru »zdravstvenega pregleda« sprejeti do konca tega leta. Za to si bodo morale vse institucije močno prizadevati in med seboj zelo dobro sodelovati. Slovensko predsedstvo je pri tem v obeh pogledih pripravljeno pomagati.
Pri načrtovanju in usklajevanju dela v Svetu smo tesno sodelovali s predhodnim portugalskim in prihodnjim francoskim predsedstvom. Ministri so novembra že imeli priložnost, da se prvič odzovejo na sporočilo Komisije, ki ga je Svetu predstavila komisarka Mariann Fischer Boel, na zasedanju Sveta prejšnji teden pa je potekala prva podrobnejša razprava. Svet je prav tako že začel tehnični pregled tega sporočila, naš cilj pa je, da bi čim prej sprejeli jasne sklepe, tako da bi jih Komisija lahko v celoti upoštevala pri pripravi zakonodajnih predlogov.
Naš urnik je zelo natrpan. Vsaka institucija bo morala opraviti svoj del naloge, če naj zakonodajne akte sprejmemo do konca tega leta. Zato bomo kot predsedujoči Svetu sprožili tehnično obravnavo predlogov Komisije, takoj ko bodo predloženi. Ker bodo zakonodajni predlogi pripravljeni šele v maju, pa tehničnega pregleda ne bomo mogli opraviti v celoti. A trudili se bomo in naredili vse, kar je v naši moči, da bi Svet do konca našega predsedovanja opravil čim več dela. To je moja prva zaveza, ki jo dajem kot predsednik Sveta za kmetijstvo in ribištvo. Druga pa je zaveza k tesnemu sodelovanju z vami, spoštovane članice in člani tega odbora, tako da bosta obe instituciji delovali usklajeno in sodelovali pri tem pomembnem dosjeju.
Kakor je že lani novembra ob predstavitvi sporočila Komisije v tem odboru poudarila komisarka Fischer Boel, namen tega pregleda ni začeti novo reformo SKP, temveč prilagoditi, prečistiti, izboljšati in posodobiti nekatere določbe in ureditve zaradi drugačnih razmer v kmetijstvu, nastalih po reformi SKP leta 2003.
S to reformo se je korenito spremenil način upravljanja SKP. Po nekajletnem izvajanju je tako napočil čas, da se v skladu s političnimi odločitvami iz leta 2003 opravi pregled, da se ocenijo rezultati in odloči, kako spremenjeno SKP bolje prilagoditi novim gospodarskim, socialnim in okolijskim razmeram, potrebam in izzivom, ki so pred nami. Nekatere njene izboljšave so zagotovo potrebne.
Danes se ne bom preveč spuščal v podrobnosti te naloge, ki jo moramo opraviti, saj bi bilo to zelo zahtevno in vem, da se tega zavedate tudi vi. Seznanjen sem, da ste o vsem tem že začeli razmišljati in se s tem ukvarjati.
Dovolite, da na tem mestu spregovorim o nekaterih idejah Komisije, ki jih bomo preučili v tem okviru:
– o nadaljnji razvezavi neposredne pomoči od proizvodnje;
– o poenostavitvi pravil za izplačila pomoči;
– o povečanju deleža obvezne modulacije, s čimer bi okrepili politiko razvoja podeželja,
– in o prehodnih ukrepih pred iztekom kvotnega sistema za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov v letu 2015.
Komisija poleg tega predlaga, da se odpravi obvezna praha in da se postopoma odpravijo intervencije, zlasti za svinjsko meso. Namesto tega naj bi se razvili instrumenti kriznega upravljanja za kmete.
Pri razvijanju novih instrumentov ali pri njihovem prilagajanju moramo v dobro končnih uporabnikov zakonodaje Skupnosti nadaljevati proces njenega izboljševanja in poenostavljanja.
Finančni okvir, znotraj katerega sprejemamo stališča in odločitve, je naslednji: upoštevati moramo politično odločitev, da se v obdobju 2008/2009 opravi vmesni pregled finančnega okvira in da se kmetijski izdatki v celotnem proračunu EU omejijo, kar pomeni, da se bodo sredstva za prvi steber SKP do leta 2013 realno postopno zmanjševala.
Naša konkretna naloga v zvezi s pregledom SKP je pripraviti celoten kmetijski sektor in kmete po vsej EU na prilagoditev novim razmeram, tako da bo ohranjena gospodarska vzdržnost sektorja in glavni cilji kmetijstva EU, kakor so navedeni v ustanovni pogodbi Skupnosti.
Nove razmere sestavlja kompleksen niz elementov. Vzemimo dejanski primer: zadnja dogajanja na kmetijskih trgih nas niso spomnila le na to, da živimo v globaliziranem svetu, ampak da so cilji, zapisani v ustanovni pogodbi – denimo zagotoviti konkurenčno in večnamensko kmetijstvo, ki kmetom omogoča pošten zaslužek, ter redno preskrbo, stabilnost cen in trga – še vedno presenetljivo aktualni. Nedavna podražitev žita zagotovo ugodno vpliva na dohodkovni položaj njegovih pridelovalcev, vendar ima na drugi strani negativne posledice, zlasti na inflacijo in na dohodkovni položaj drugih kmetov ali proizvajalcev, ki so odvisni od preskrbe z žitom.
Analitiki predvidevajo, da naj bi bilo gibanje rasti cen na trgu s kmetijskimi pridelki trajno iz številnih vzrokov, ki v glavnem presegajo okvire našega kmetijstva. Med njimi so hiter razvoj nekaterih velikih držav, kakršne so Kitajska, Indija in Brazilija, posledično pa vse večje povpraševanje po nekaterih kmetijskih proizvodih v teh državah. Opaziti je tudi že politične učinke visokih cen hrane, zlasti v nekaterih manj razvitih državah.
Vendar se je treba zavedati, da so danes povsem gospodarski dejavniki le eden od elementov enačbe. Drugi poglavitni vzrok podražitve žita so učinki podnebnih sprememb na okolje in kmetijsko proizvodnjo povsod po svetu ter hiter razvoj biogoriva.
Ko bomo v naslednjih mesecih razpravljali o prihodnosti obvezne prahe in intervencijskih instrumentov, zlasti v žitnem sektorju, bodo ta vprašanja ena izmed tistih, na katera bomo morali odgovoriti s politično vizijo.
Posebno vlogo v evropskem prostoru ima živinoreja, saj je v mnogih regijah gospodarska dejavnost, pomembna za razvoj in ohranjanje naravnih območij. Zato ji bomo v okviru razprave o nadaljevanju politike proizvodne nevezanosti neposredne pomoči kmetom posvetili potrebno pozornost.
Poleg ciljev za konkurenčno in v prihodnost usmerjeno evropsko kmetijstvo, ki sem jih omenil, moramo zagotoviti, da bo kmetijski sektor EU še naprej ponujal najkakovostnejše živilske proizvode, ki jih zahtevajo državljani in davkoplačevalci v EU, in sicer tako, da se bo spodbujalo javno zdravje in ohranjalo okolje v vseh njegovih kompleksnih razsežnostih.
Varovanje okolja je bistvenega pomena in mnoge značilnosti nove SKP naj bi ugodno vplivale na razvoj okolju prijaznejšega kmetijstva v Evropi. Za napredek na tem področju so bistvena pravila o navzkrižni skladnosti, v zvezi s katerimi smo si v zadnjih mesecih močno prizadevali, da bi postala učinkovitejša, pa tudi ustreznejša politika razvoja podeželja.
Tudi v prihodnje bi morali razpravljati o teh in drugih zelo pomembnih vprašanjih, ki so povezana s kmetijstvom in okoljem, na primer o upadanju biotske raznovrstnosti in razvrednotenju tal. Prav tako bi morali razmisliti o utemeljeni, strateški in okoljski trajnostni rabi ter upravljanju vode za kmetijske namene v prihodnosti.
V zvezi s tem naj opozorim še, da je vprašanje podnebnih sprememb za slovensko predsedstvo prednostnega pomena. Kmetijstvo lahko v boju proti njim igra pomembno vlogo, obenem pa bi mu vsakršno izboljšanje razmer v tem pogledu neposredno koristilo.
Žal mi čas ne dopušča, da bi podrobneje razpravljal o tem, menim pa, da je Komisija pravilno opredelila elemente, ki sem jih pravkar navedel, pa tudi druge, kot glavne izzive in omejitve pri načrtovanju prihodnosti kmetijstva EU.
Gospod predsednik, gospe in gospodje,
če zdaj preidem k sektorskim zadevam, bi želel omeniti predloge, ki jih je pripravila Komisija in se nanašajo na bombaž, mleko in mlečne izdelke ter enotno skupno tržno ureditev.
V zvezi z bombažem moramo zaključiti razpravo o predlogu Komisije glede nove ureditve. Kakor veste, je Komisija pripravila novi predlog na podlagi odločitve Sodišča Evropskih skupnosti iz septembra 2006, s katero je bila razveljavljena ureditev za bombaž, ki jo je Svet sprejel leta 2004, ker ni bilo ustrezno upoštevano načelo sorazmernosti in ker ukrepi niso bili podprti s študijo o presoji vplivov. Komisija je po tej odločitvi opravila svoje delo in Svetu skupaj s predlogom nove ureditve predstavila študijo o presoji vplivov – z obema so se delegacije v Svetu na splošno strinjale.
Nova predlagana ureditev za bombaž je podobna tisti iz leta 2004, vsaj kar zadeva plačila, površine in stopnje proizvodne nevezanosti plačil, sicer pa je v njej tudi nekaj znatnih izboljšav, zlasti glede upravljanja sektorja, promocije in valorizacije bombaža v EU.
Zdaj pričakujemo mnenje Evropskega parlamenta in upamo, da bo Svet lahko potrdil predlog kmalu po prejemu tega mnenja, ki so ga delegacije v Svetu na splošno dobro sprejele.
Na decembrskem zasedanju Sveta je Komisija predstavila predlog za povečanje nacionalnih kvot za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov skupaj s poročilom o možnostih na trgu s temi proizvodi.
Jasno je, da bo slovensko predsedstvo temu predlogu namenilo še posebno pozornost, saj naj bi povečanje mlečnih kvot začelo veljati s 1. aprilom 2008. Komisija meni, da je predlagano povečevanje del strategije »mehkega« prehoda na iztek kvotnega sistema v letu 2015.
Predlog zato smiselno spada v splošni okvir reforme SKP in njenega »zdravstvenega pregleda«, zato predsedstvo še z večjim zanimanjem pričakuje mnenje parlamenta o zadevi.
Drugi dosje, ki se bo obravnaval med našim predsedovanjem, je predlog Komisije za spremembo uredbe o enotni skupni tržni ureditvi. Šlo naj bi predvsem za tehnično poenostavitev in posodobitev, zato ne bi smelo biti večjih političnih težav.
Če se vrnem k splošnejšim temam, bi rad spregovoril nekaj besed o statistiki in gozdarstvu.
Na statističnem področju se bo slovensko predsedstvo ukvarjalo z več zadevami, ki se nanašajo na kmetijstvo in ribištvo. Delo s temi dosjeji bo odlična priložnost, da okrepimo odnose med institucijama in pridobimo izkušnje v postopku soodločanja. Tesnejše sodelovanje je odločilnega pomena, saj bo soodločanje z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe s 1. januarjem 2009 postalo običajni postopek sprejemanja zakonodaje v skupni kmetijski politiki.
Gozdarstvo je za Slovenijo zelo pomembno, saj je tretja najbolj gozdnata država v EU. Kot predsedstvo bomo na tem področju zagotovili, da bo EU še naprej dejavno sodelovala v mednarodnem dialogu o gozdovih, zlasti na Forumu Združenih narodov o gozdovih. Glavni poudarek pri delu bo predvsem na izvajanju in razvijanju finančnega mehanizma za instrument trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, o katerem je bil dosežen dogovor na zadnjem srečanju tega foruma, decembra lani pa ga je potrdila Generalna skupščina Združenih narodov.
Slovensko predsedstvo poleg tega z velikim zanimanjem pričakuje dve sporočili Komisije s področja gozdarstva, in sicer:
– sporočilo o dodatnih pravnih možnostih za boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini v okviru akcijskega načrta za izvajanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) ter
– sporočilo o krčenju gozdov v povezavi s podnebnimi spremembami.
Takoj ko bosta sporočili na voljo, bo slovensko predsedstvo začelo njuno obravnavo v delovnih telesih Sveta.
Zadeve, kakršne so javno zdravje, varna hrana in zdravstveno varstvo rastlin, zdravje in zaščita živali ter skrb za njihovo dobro počutje, postajajo za državljane čedalje pomembnejše in jih je nedvomno treba upoštevati v kmetijski politiki. Vsekakor so tudi ta vprašanja ključni del našega programa.
Glede javnega zdravja bodo med našim predsedovanjem v postopku soodločanja potekala pogajanja o številnih zadevah.
Kot prvo naj omenim predlog uredbe o določitvi postopkov za določitev vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora. Pri tem dosjeju je bil dosežen viden napredek. Kljub temu pa so pomembne zadeve še vedno nerešene – za občutljiva vprašanja, kakršni sta vključitev biocidov v obseg predloga uredbe in določitev referenčne vrednosti za ukrepanje, bo potreben premišljen odziv vseh institucij.
Glede drugega pomembnega zakonodajnega predloga upam, da bosta instituciji hitro dosegli dogovor. To je predlog direktive o prepovedi hormonov in beta agonistov v živinoreji. Vsi se zavedamo mednarodnega pritiska na naša stroga evropska pravila na tem področju. Prepričan pa sem, da bosta obe veji evropske zakonodajne oblasti nadaljevali pot, ki jo je začrtala Komisija in je v dobro evropskega potrošnika.
Poleg tega bi rad spregovoril o varni hrani. Visoka raven varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva okolja, h kateri je zavezana Unija, se mora začeti z zagotavljanjem zdravstvenega varstva rastlin in ohranjanjem kakovosti pridelkov v vseh državah članicah.
Ravno zaradi tega cilja spreminjamo fitosanitarno zakonodajo Unije. Obe instituciji naj bi v čim krajšem času po postopku soodločanja sprejeli dva pomembna akta, to sta predlog uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in predlog direktive o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov. Evropski parlament je s kakovostjo svojih mnenj, ki jih je predstavil v prvi obravnavi, in s številom predlaganih sprememb pokazal, da tema predlogoma namenja pomembno pozornost.
Kakor veste, je bil v Svetu po preučitvi omenjenega predloga direktive že dosežen politični dogovor, zato si bo predsedstvo prizadevalo predvsem za hitrejši napredek pri predlogu uredbe, saj smo si zadali velikopotezen cilj, to je sprejetje političnega dogovora.
Svet si v zvezi s fitosanitarno zakonodajo želi, da bi se v Skupnosti pri prodaji semen in razmnoževalnega materiala uporabljala merila kakovosti. Zato naj bi junija sprejel predlog direktive o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja. Samo po sebi se razume, da bo Svet kar najbolj upošteval vaše mnenje, ki ste ga izdali lani decembra.
Predsedstvo meni, da je treba v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi brezpogojno zagotoviti varnost hrane in krme. Zato bo poskrbelo, da se bo pri obravnavi predlogov, ki jih je Komisija poslala Svetu v zvezi z odobritvijo gensko spremenjenih proizvodov, kar najbolj upoštevalo varovanje zdravja ljudi in živali ter varovanje okolja.
Preden zaključim točko o varni hrani, mi dovolite, da na kratko spregovorim o predlogu, ki ga namerava Komisija predstaviti Evropskemu parlamentu in Svetu v naslednjih tednih: gre za predlog, ki bo posodobil in poenostavil sedanjo zakonodajo o označevanju krme. Predsedstvo mu pripisuje velik pomen, zato bo odločno začelo njegovo obravnavno in bo z velikim zanimanjem pričakovalo vaše mnenje.
Kar zadeva zdravje živali, se bo slovensko predsedstvo posvetilo nadaljnjim dejavnostim ob obravnavi sporočila Komisije o politiki Skupnosti na tem področju. Svet je decembra sprejel vrsto sklepov in zdaj z zanimanjem pričakuje poročilo parlamenta o tem pomembnem dokumentu, na podlagi katerega bo korenito prenovljena sedanja evropska politika zdravja živali.
Naslednja zadeva, na katero želim opozoriti in bi jo bilo treba čim prej obravnavati, je vprašanje podaljšanja prehodnih določb za netrgovske premike hišnih živali.
Namen predloga je podaljšati prehodno obdobje za obstoječa odstopanja od strožjih zahtev, in sicer do 31. avgusta 2009. Tako bi pridobili več časa, da na podlagi ustrezne primerjalne presoje vplivov in ob upoštevanju mnenj Evropske agencije za varno hrano (EFSA) razmislimo o različnih možnostih za pripravo dolgoročno usklajenih ukrepov.
Na tem mestu lahko izkoristim priložnost in se Evropskemu parlamentu zahvalim za dobro voljo, ki ste jo izkazali v podobnem oziroma v celo bolj nujnem primeru, ko je šlo za odložitev uvedbe elektronske identifikacije za drobnico. S privolitvijo v glasovanje po nujnem postopku decembra lani smo s pomočjo parlamenta preprečili pravno negotovost, ki bi sicer lahko imela negativne finančne posledice za gospodarske subjekte.
Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedstva bo tudi obravnavanje dolgo pričakovanega predloga o spremembi uredbe o živalskih stranskih proizvodih.
Komisija želi združiti in poenostaviti veljavne predpise Skupnosti o živalskih stranskih proizvodih ter jih uskladiti z drugo zakonodajo Skupnosti o okolju in odpadkih, ki se prav tako sprejema po postopku soodločanja. Pri tej reviziji bo treba upoštevati številne pomembne pomisleke, ki so bili v zvezi s tem izraženi v Evropskem parlamentu in Svetu, na primer o določbah glede malih in srednje velikih podjetjih ali o zakopavanju živalskih trupel na kraju samem v naravnih nesrečah.
Slovensko predsedstvo se zaveda pomembnosti zaščite živali in skrbi za njihovo dobro počutje, zato bo temu področju posvetilo posebno pozornost.
Dobro počutje živali je kot pomemben element vključeno v skupno strategijo EU o zdravstvenem varstvu živali, saj je skrb za njihovo dobro počutje prvi pogoj za njihovo zdravje.
Poleg tega so na tem področju pred nami pomembni predlogi, denimo o sistemih reje kokoši nesnic, zaščiti poskusnih živali in zaščiti živali pri zakolu, o katerih bomo morda razpravljali že med predsedovanjem Slovenije.
Današnje predstavitve ne morem zaključiti, ne da bi omenil pogajanja o razvojni agendi iz Dohe v okviru Svetovne trgovinske organizacije.
Pri tej zelo pomembni zadevi je moj namen nadaljevati dobro prakso predhodnikov in zagotoviti, da Komisija v celoti in redno obvešča Svet za kmetijstvo in ribištvo. Svetu bomo dali priložnost, da izmenja mnenja o splošnem napredku pogajanj v STO, zlasti pa o morebitnem osnutku modalitet razvojne agende iz Dohe na kmetijskem področju. Vse je seveda odvisno od trenutnega poteka pogajanj.
Le uravnoteženi dogovor, ki bo vključeval vsa pogajalska področja, je edina možnost za dolgoročni uspeh tega procesa. Pri tem moramo tudi upoštevati, da je sprejetje takšnega dogovora s strani javnosti bistvenega pomena za njegov dolgoročni obstoj.
Uravnoteženi dogovor pomeni, da moramo od naših partnerjev dobiti vzporedne in enakovredne ugodnosti v zameno za tiste, ki smo jih mi pripravljeni dati za dosego dogovora. Naši partnerji morajo prav tako razumeti, da bomo branili interese, ki so za nas velikega pomena, kakor oni branijo svoje.
To seveda pomeni, da moramo natančno pretehtati in oceniti, s političnega in gospodarskega vidika, vse dolgoročne stroške, če do dogovora ne pride, pa ne le za svetovno gospodarstvo in njegovo rast, temveč tudi za naše gospodarske sektorje.
S to točko bi želel končati svoj govor, zato mi dovolite opozoriti, da je v teh razpravah izražanje solidarnosti in enotnosti med nami, v EU in zunaj nje, bistvenega pomena za ohranjanje naših skupnih interesov.
Gospod predsednik, članice in člani Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,
predsedstvo bo seveda delalo tudi pri zadevah, ki jih danes nisem omenil, zato ker so predvsem tehnične in rutinske. Osredotočil sem se pač na tiste, za katere menim, da so za slovensko predsedstvo najpomembnejše ter bo treba vanje vložiti največ napora in energije.
Kakor sem omenil že na začetku: dobro sodelovanje z vami je ključnega pomena – Slovenija bo kot trenutno predsedujoča država Svetu EU naredila vse, kar je v njeni moči, da bomo ohranili kar najvišjo raven sodelovanja in s to sinergijo dosegli znaten napredek pri zadevah, ki so pred nami.
Hvala za vašo pozornost.
Z veseljem bom odgovoril na vaša morebitna vprašanja.
