Spoštovani predsednik,
ekscelence,
gospe in gospodje,
v zadovoljstvo mi je, da vas lahko nagovorim tu v Strasbourgu in da imam priložnost predstaviti prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008.
Živimo v času, ki je zgodovinskega pomena za EU. Prvo predsedovanje nove države članice potrjuje upravičenost odločitve, da združimo evropsko celino in tako presežemo nenaravno delitev. To je resnično priznanje za pogum, s katerim so zahodni demokratični ter srednje- in vzhodnoevropski narodi izkoristili zgodovinsko priložnost ob koncu hladne vojne.
Želim se zahvaliti slovaškemu predsedstvu za povabilo, da sodelujem na tem srečanju, in ponovno poudarjam našo polno podporo in partnerstvo pri izpolnjevanju vlog, za katere smo pooblaščeni. Veselimo se dobrega sodelovanja v prihodnjih mesecih. Naša zahvala gre tudi našim švedskim prijateljem za njihovo pripravljenost, da prevzamejo predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope.
Gospe in gospodje,
prednostne naloge slovenskega predsedovanja so bile v glavnem določene v 18-mesečnem programu predsedovanja, ki so ga prvič predstavila tri predsedstva – nemško, portugalsko in slovensko – in s podedovanim programom Sveta EU.
Slovenija na tej podlagi deluje na petih glavnih prednostnih področjih, namreč prihodnosti Unije in pravočasnega prevzema reformne pogodbe, uspešnega začetka novega obdobja lizbonske strategije, podnebnih in energetskih vprašanj, krepitve evropske prihodnosti za Zahodni Balkan ter dialoga med kulturami, verovanji, tradicijami v evropskem letu medkulturnega dialoga.
Pri izvajanju Lizbonske pogodbe je naša glavna naloga spodbujati njeno uspešno ratifikacijo. Skupaj z drugimi 26 državami članicami in zlasti s prihodnjim francoskim predsedstvom smo odločeni, da Uniji položimo nove temelje pred volitvami v Evropski parlament leta 2009. Slovenija želi biti dober zgled in načrtuje čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe.
Ratifikacija Lizbonske pogodbe bo velikega pomena za odnos med EU in Svetom Evrope, saj nova pogodba omogoča pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, kar bo še okrepilo sistem varstva človekovih pravic v Evropi. Zato predsedstvo v tem smislu nadaljuje svoja prizadevanja.
Kar zadeva lizbonsko strategijo, se je drugo triletno obdobje obnovljene lizbonske strategije začelo v letu 2008. Slovenija bo v zvezi s tem še naprej spodbujala strateške prednostne usmeritve na področju raziskav in inovacij, pri razvoju konkurenčnega poslovnega okolja, pri prilagajanju trga dela demografskim spremembam ter na področju oskrbe z energijo in podnebnih sprememb, ki zahtevajo odločno ukrepanje vseh držav članic EU.
Vemo, da je stabilnost Zahodnega Balkana odločilnega pomena za varnost in blaginjo ter napredek celotne Evropske unije. Ob upoštevanju tega ima predsedstvo namen krepiti evropsko prihodnost za države Zahodnega Balkana. Slovenija si bo prizadevala za ponovno potrditev solunske agende 2003, možno sklenitev mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z državami Zahodnega Balkana in krepitev regijskega sodelovanja na številnih področjih. Postopek širitve evropske sosedske politike je na vrhu našega dnevnega reda.
Na Zahodnem Balkanu je naša osrednja pozornost namenjena Kosovu. Namen resolucije o prihodnjem statusu Kosova in uresničevanja novega statusa, kjer je EU izrazila pripravljenost prevzeti vodilno vlogo, naj bo krepitev stabilnosti in varnosti celotne regije. To bo mogoče samo ob močni in združeni Evropi in s sodelovanjem vseh partnerjev. Pohvalen je pomemben prispevek Sveta Evrope na Kosovu v zadnjih letih, zlasti pri spremljanju volitev, varstvu človekovih pravic, varstvu kulturne dediščine, reformi lokalne samouprave in preprečevanju kriminala.
In ne nazadnje, to leto je razglašeno za evropsko leto medkulturnega dialoga. Dosledno uresničevanje kulture miru, spoštovanja, strpnosti in dialoga je pomembna naloga, za katero bi si morali prizadevati pri spodbujanju skupnih vrednost, na katerih naj temelji dialog med civilizacijami. Medkulturni dialog, ki temelji na varstvu in spodbujanju kulturne raznolikosti, je nujno potreben pri graditvi humanejše in strpnejše Evrope ter je temelj sobivanja vseh državljanov Evrope. Kot del medkulturnega dialoga je pomembno spodbujanje mobilnosti, zlasti mladih. V zvezi s tem Slovenija s ponosom napoveduje ustanovitev evrosredozemske univerze in njeno odprtje maja letos.
Medkulturni dialog je skupna podlaga našega dela v prvi polovici tega leta, saj se uvršča tudi med prednostna področja Sveta Evrope. Bela knjiga o medkulturnem dialogu, ki jo pripravlja Svet Evrope, je v tem smislu izrednega pomena. Osnutek bele knjige je bil predstavljen že na otvoritvenem dogodku ob evropskem letu medkulturnega dialoga 7. januarja v Ljubljani. V prihodnjih mesecih pričakujemo izdajo in predstavitev te knjige.
Ekscelence,
Slovenija se spoprijema z enim največjih izzivov v svoji kratki zgodovini. Leta 2005 smo predsedovali Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. To je bila zahtevna naloga, vendar smo s trdim delom, dobro organizacijo in sodelovanjem izpolnili pričakovanja in naše predsedovanje je bilo uspešno. Zdaj predsedujemo Svetu Evropske unije, maja 2009 pa bo Slovenija prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Dejavnosti teh treh institucij so medsebojno povezane in se dopolnjujejo. Zato je bistveno vzpostaviti dober in konstruktiven dialog z vsemi partnerji.
Delovanje Sveta Evrope in Evropske unije je bilo vedno tesno povezano. Priznan je prispevek Sveta Evrope k razvoju novih demokracij po padcu berlinskega zidu. Pomembno je, da ima Svet Evrope še naprej zelo pomembno vlogo na področju človekovih pravic v Evropi in Evropska unija mora biti prva, ki bo podpirala njegovo delo. Medsebojno sodelovanje je bilo izboljšano s podpisom Memoranduma o soglasju med Evropsko unijo in Svetom Evrope maja 2007. Ta memorandum bo pripomogel k večji enotnosti med evropskimi državami ob spoštovanju skupnih vrednot demokracije, človekovih pravic in vladavine prava.
V skladu z memorandumom bosta ti dve instituciji še naprej razvijali in krepili odnose na vseh področjih skupnega interesa, še zlasti spodbujanja in zaščite pluralne demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vladavine prava, sodelovanja na političnem in pravnem področju, socialne kohezije in kulturne izmenjave. Končni cilj memoranduma naj bi bil posameznim državljanom še bolj približati osrednje vrednote, na katerih temeljita Svet Evrope in Evropska unija. Pri tem bo predsedstvo še naprej podpiralo pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, kar bo mogoče, potem ko bodo vse države članice EU ratificirale Lizbonsko pogodbo.
Še naprej moramo spremljati izvajanje poročila, ki ga je leta 2006 predstavil predsednik vlade Luksemburga gospod Jean-Claude Juncker. Pri uresničevanju ciljev, zastavljenih v poročilu, bodo države članice upoštevale smernice, ki so bile sprejete na tretjem vrhu v Varšavi in predvidevajo graditev Evrope brez delitev. Pri tem si slovensko predsedstvo prizadeva za nadaljnje izboljšanje sodelovanja na vseh ravneh – tukaj v Strasbourgu, Bruslju in med prestolnicami. Prav tako namenjamo našo pozornost spodbujanju večje prisotnosti Odbora ministrov Sveta Evrope na ministrski ravni.
Varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je prednostna naloga programa Slovenije in Evropske unije. Naš cilj je zagotoviti varstvo človekovih pravic za vsakega državljana EU. Zato je Evropska unija ustanovila svojo Agencijo za temeljne pravice. Želim izraziti zadovoljstvo, da agencija usklajuje svoje delo z delom Sveta Evrope, in upam, da bi sporazum o sodelovanju med agencijo in Svetom Evrope lahko začel veljati med našim predsedovanjem.
Mehanizmi Sveta Evrope za varstvo človekovih pravic so ključni za obrambo in varstvo človekovih pravic v Evropi. Rad bi poudaril, kako pomembno je, da Protokol št. 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah ratificirajo vse članice Sveta Evrope, da bi omogočili Evropskemu sodišču za človekove pravice zagotoviti varstvo človekovih pravic za vsakega državljana in izpolnjevati zahteve našega časa preizkušenj.
Bližajoči se štiristranski sestanek EU in Sveta Evrope marca ter 118. sestanek Odbora ministrov maja bosta priložnost za izpolnitev nekaterih obveznosti. Medtem bomo v zvezi s tem trdo delali.
Gospe in gospodje,
jasno je, da sta Svet Evrope in Evropska unija dobra partnerja. To je bilo pred kratkim še enkrat potrjeno, ko so parlamenti držav članic Evropske unije in Svet Evrope sklenili sporazum o povečanju sodelovanja. Čaka nas še veliko dela. Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo okrepiti sodelovanje med tema dvema institucijama v skladu z geslom našega predsedovanja »Si.nergija za Evropo«.
Hvala!
