Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Januar

31.01.2008

Govor ministra Dragutina Mateta na Plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta


Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci,

vesel sem, da sem danes lahko z vami in sodelujem pri tako pomembni razpravi. Izvajanje politik na področju pravosodja in notranjih zadev je izrednega pomena za naše državljane. Z razvojem družbe in modernih tehnologij je vprašanje varnosti postalo eno najpomembnejših skrbi naših državljanov. Mislim, da imamo pri tem tako predstavniki Sveta kot predstavniki Komisije ter Parlamenta enake cilje: zagotoviti takšno sodelovanje med državami članicami, ki bo našim državljanom zagotavljalo primerno varnost.

Na področju notranjih zadev smo v zadnjih letih dosegli velik napredek v sodelovanju med državami članicami glede varnosti. Okrepili smo sodelovanje v boju proti terorizmu, izboljšali sodelovanje v okviru Europola, razvijamo nove metode dela pri varovanju zunanje meje. Pred nami pa so novi in novi izzivi.

Pred dvema letoma smo začeli obravnavati dva pravna akta, ki nam bosta omogočila velik kakovosten preskok. Prvi je Sklep o ustanovitvi Europola kot evropske agencije, drugi je prenos pogodbe iz Prüma v evropsko zakonodajo.  Europol se bo na podlagi  novih pravnih temeljev hitreje odzival na spreminjajoče se težnje terorizma in organiziranega kriminala ter še izboljšal svoje analitične zmogljivosti za podporo državam članicam, kar bo pripomoglo k učinkovitejšemu boju proti organiziranim kriminalnim združbam in terorističnim organizacijam v več državah Evropske unije. Prenos Prümske pogodbe bo omogočil hitrejšo izmenjavo podatkov iz nacionalnih baz DNK, prstnih odtisov in registrskih tablic.

Nemško in portugalsko predsedstvo sta vložili vse sile v to, da bomo oba akta lahko sprejeli do konca našega trojnega predsedovanja in po programu, ki sem ga predstavil vašim kolegom na odboru LIBE; načrtujemo pa tudi dosego političnega soglasja glede obeh aktov do junija letos. Zaradi pomembnosti teh aktov ne bi bilo upravičeno prelagati njunega sprejema, če smo ju že uspeli uskladiti med državami članicami in med tremi institucijami.

Za tiste, ki pa šele prihajajo v obravnavo, pa je predsedstvo pripravljeno od primera do primera čim tesneje sodelovati s Parlamentom v duhu skupne odgovornosti za sprejem teh aktov. Tako si obe instituciji delita tudi odgovornost za varnost državljanov EU.

Predlogi aktov, ki jih obravnava Svet, se po eni strani nanašajo na splošno uporabo in so namenjeni boju proti vsem oblikam kriminala in terorizma. Tu gre v glavnem za postopke zbiranja podatkov in njihove izmenjave, kar velja tudi za sodelovanje v okviru Europola. Po drugi strani pa obravnavamo akte, ki zadevajo specifičen problem ali specifične kriminalne dejavnosti.

Poleg omenjenega predloga o prenosu Prümske pogodbe in Sklepa o Europolu gradimo tudi na ukrepih, ki bodo preprečili vstop nezaželenim osebam na območje Evropske unije. Zavzel sem se za pospešen razvoj druge generacije schengenskega informacijskega sistema, pripravljamo se na čim hitrejši sprejem aktov, ki bodo omogočili uporabo vizumskega informacijskega sistema. Poleg tega intenzivno delamo z državami Zahodnega Balkana in Rusijo pri pripravi regionalnih ocen ogroženosti zaradi organiziranega kriminala (OCTA, South Eastern European OCTA, Russian OCTA).

Svet je ta mesec začel obravnavati prvega od dveh predlogov direktiv na področju zakonitega priseljevanja. Po prvem sestanku delovne skupine Sveta, ko se je obravnaval predlog direktive o visoko kvalificiranih delavcih, je predsedstvo sklepalo, da obstaja širok konsenz o uporabnosti te direktive. Menimo, da bomo z obravnavo nadaljevali tako, da bomo lahko do junija izolirali ključne politične probleme in predali dokaj jasno sliko francoskemu predsedstvu, čeprav je v tem trenutku nemogoče predvideti, s kakšno hitrostjo bo delal Svet na tem področju.

Parlament in Svet že dve leti razpravljata o predlogu direktive o vračanju državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Razprava je osredotočena na več posebnih vprašanj, o katerih se mnenja institucij precej razlikujejo. Predsedstvo si bo še naprej prizadevalo za dogovor s Parlamentom, ki bo omogočil čimprejšnje sprejetje te direktive. Pri tem pa moramo biti pozorni, da ne bo ta direktiva še podaljšala postopkov vračanja in tako zmanjšala učinkovitost naših politik v boju proti ilegalnim imigracijam.

Pri poglobitvi dialoga z državami izvora in tranzita se bo Svet zavzemal za nadaljnje izvajanje globalnega pristopa k vprašanju migracij s poudarkom na njegovi vključujoči in tudi geografsko uravnoteženi naravi, pri čemer bo posebna pozornost namenjena Afriki ter vzhodnim in jugovzhodnim regijam, ki mejijo na Evropsko unijo.

Svet spodbuja države članice, naj prispevajo k Centralizirani evidenci razpoložljive tehnične opreme, ki jo je vzpostavila agencija FRONTEX. V septembrskih sklepih Sveta o nadaljnji krepitvi južne morske meje EU je zapisano, da bi bilo treba FRONTEX–u zagotoviti potrebne vire, zato je Svet pozval države članice, naj poskrbijo za prispevke, vključno s tehničnimi sredstvi, da bomo leta 2008 izvedli patruljiranje na morju na južni zunanji meji. Države članice so že poskrbele za znatne prispevke. FRONTEX o tem redno obvešča Svet, decembra je navedel, da je v evidenci 115 plovil, 27 helikopterjev, 21 letal in 392 elementov druge opreme za kontrolo na mejah. FRONTEX nadaljuje tudi delo v zvezi z oblikovanjem rezerve pripadnikov mejne straže ("hitra rezerva"), ki naj bi bila na razpolago v okviru skupin za hitro posredovanje (Rabit).

Hvala za vašo pozornost.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 31.01.2008