Velja govorjena beseda!
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci,
SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE IN ZUNANJE ODNOSE
Naj vam najprej na kratko poročam o pravkar končanem zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, zadnjem v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Veliko število točk dnevnega reda priča o tem, kako intenzivno bo delo slovenskega predsedstva Svetu EU vse do zadnjega dne.
Seja o splošnih zadevah je bila namenjena prihodnosti: najprej so se ministri posvetili pripravam na Evropski svet, nato pa so ministri prihodnjega tria, Francije, Češke in Švedske predstavili program predsedovanja Svetu EU v naslednjem 18 mesečnem obdobju.
Ministri so obravnavali osnutek sklepov Evropskega sveta, ki bodo naslovili nadvse pomembna vprašanja, kot so možni odgovori na rast cen hrane in naftnih derivatov, napredek na področju svobode, varnosti in pravice, ekonomska, socialna in okoljska vprašanja ter druge zadeve skupnega interesa. Na področju zunanjih odnosov se bo Evropski svet posvetil situaciji na Zahodnem Balkanu, Barcelonskemu procesu: Uniji za Sredozemlje in Vzhodnemu partnerstvu.
Delovno kosilo ministrov je bila prva priložnost za izmenjavo mnenj o rezultatih in posledicah irskega referenduma, o čemer bo potekala razprava tudi na Evropskem svetu. Irski zunanji minister Martin je Svetu pojasnil razloge za negativni rezultat referendum, ob čemer je poudaril, da je potrebno odločitev irskih državljanov spoštovati in da je potreben čas za proučitev nastale situacije. Svet se je strinjal, da bo potrebno doseči dogovor o tem, kako naprej. Ministri držav, ki še niso ratificirali lizbonske pogodbe so napovedali, da bodo te države nadaljevale z ratifikacijskim postopkom po predvidenem programu.
Na seji o zunanjih odnosih smo razpravljali o Zahodnem Balkanu, Bližnjem Vzhodu, Sudanu, razmerah v Tibetu in dialogu med kitajskimi oblastmi in predstavniki Dalajlame, Iranu, razmerah v Gruziji ter situaciji na območju Velikih Jezer v Afriki.
Svet je sprejel sklepe o BiH, o situaciji v Makedoniji po volitvah, o vizumski liberalizaciji, o Sudanu, o Somaliji, o območju Velikih Jezer, o operaciji ALTHEA (BiH), o posodobljenih smernicah o smrtni kazni in posodobljenih smernicah o otrocih v oboroženih konfliktih.
Ob robu zasedanja smo podpisali Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum EU z BIH, o čemer bom spregovoril v drugem delu nagovora.
Prav tako ob robu zasedanja so potekali še pridružitveni svet EU-Izrael, pristopna konferenca s Turčijo in pristopna konferenca s Hrvaško.
Svet je na zasedanju o zunanjih zadevah poudaril zavezanost evropski perspektivi Zahodnega Balkana, a regijo hkrati spodbudil, naj čim prej izpolni potrebne pogoje na poti približevanja Evropski uniji.
Ključni dogodek tokratnega Sveta je bil podpis Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma EU z BiH. Svet je dogodek pozdravil v sklepih, v katerih je izpostavil pomen implementacije Sporazuma. S tem je izpolnjena ena prednostnih nalog slovenskega predsedstva, saj so sklenjeni vsi stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi z regijo (z izjemo Kosova)
V zaključkih se je Svet dotaknil tudi volitev v Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji 2. junija in delne ponovitve volitev 15. junija. Čeprav je Svet izrazil nekatere kritike glede izvedbe volitev, je obenem pozvala makedonske oblasti k čim prejšnjemu oblikovanju nacionalnega parlamenta in vlade ter k izpolnjevanju nalog, povezanih s približevanjem Evropski uniji.
Svet je pozdravil predstavitve kažipotov ali t.i. »roadmaps« za vizumsko liberalizacijo za Albanijo, BiH, nekdanjo jugoslovansko Republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo.
O stanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa in razmerah v regiji sta Svetu spregovorila GS/VP Solana in komisarka Ferrero-Waldnerjeva. V razpravi smo ministri ugotovili, da je v izraelsko-palestinskih pogajanjih potreben odločen napredek za dosego sporazuma o vprašanjih končnega statusa do konca leta 2008, skladno z dogovorom v Annapolisu. Prihajajoči obisk ameriške državne sekretarke Rice bo priložnost za pospešitev pogajanj in napredek na terenu. Svet je pozdravil prihajajočo Konferenco za podporo palestinski varnosti in pravni državi, ki bo v Berlinu 24. junija.
V zvezi s Sudanom je predsedstvo na zasedanje Sveta povabilo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča Ocampa, ki je predstavil svoje poročilo Varnostnemu svetu ZN. GS/VP Solana je ponovno izrazil podporo EU tožilčevemu delu.
Komisar Michel, ki se je pred kratkim vrnil iz Addis Abebe, je Svet seznanil s svojimi pogovori z različnimi afriškimi voditelji, vključno s sudanskim predsednikom Al-Bashirjem.
Svet je sprejel sklepe o Somaliji, v katerih je izrazil podporo vključujočemu pristopu k rešitvi politične, varnostne in humanitarne krize v tej državi. Pozdravil je dogovor med prehodno zvezno vlado in delom opozicije, ob posredovanju posebnega odposlanca GS OZN Ahmedouja Ould Abdallaha.
Ministri smo izrazili tudi podporo resoluciji VS ZN o piratstvu in oboroženem ropanju na obalah Somalije, ki jo je ta sprejel 2.6. Svet je pozval Generalni sekretariat Sveta in Komisijo, da proučita možnosti prispevka k izvajanju resolucije in sprejetih sklepov GAERC 26.5.
VP/GS Solane nam je poročal o svojem obisku v Iranu 14. junija, kjer je iranski strani predstavil revidiran predlog ponudbe E3+3 (EU, ZDA, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Kitajske in Ruske federacije) za rešitev iranskega jedrskega vprašaja. VP/GS Solana je ocenil, da iranski jedrski problem ne bo rešen v kratkem času. EU ostaja zvesta politiki dvotirnega pristopa.
VP/SG Solana je poročal tudi o svojem nedavnem obisku v Gruziji, vključno z Abhazijo. Prenesel je skrbi gruzinskih oblasti glede povečanja števila pripadnikov ruskih sil v Abhaziji in razmišljanja o spremembah pogajalskega formata. Ministri smo se strinjali, da mora EU situacijo še naprej budno spremljati in ob tem sodelovati z gruzinsko in rusko vlado, pa tudi s skupino prijateljev Gruzije.
Ministri so se v svoji razpravi tudi na kratko dotaknili situacije na območju Velikih jezer – DR Kongo, Burundi, Ruanda, Uganda, vključno s poročilom MONUC o razmerah v Nižjem Kongu.
OCENA DOSEŽKOV PREDSEDOVANJA
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci,
predsedovanje Slovenije Svetu EU se zaključuje. Po Evropskem svetu bomo lahko podali končno oceno o uspešnosti predsedovanja, v tem trenutku pa lahko že ocenim, da se je Slovenija na svoje prvo predsedovanje Svetu EU temeljito in ustrezno pripravila, da so bili cilji zastavljeni ambiciozno, a realno, in da nam je prednostne naloge šestmesečnega programa uspelo realizirati.
Ocenjujem tudi, da je bila modra odločitev Sveta o pripravi 18 mesečnega programa predsedovanja, kar je pomembno prispevalo k lažjemu usklajevanju, povezanosti, nadgrajevanju in realizaciji najpomembnejših prednostnih nalog v obdobju predsedovanj prvega tria Nemčije, Portugalske in Slovenije. Naj na tem mestu izrazim zadovoljstvo nad odličnim sodelovanjem tria v času priprav in tudi v času treh predsedovanj.
Ena izmed ključnih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je bil Zahodni Balkan. Nedvomno ključna dosežka slovenskega predsedovanja na področju Zahodnega Balkana sta sklenitev mreže stabilizacijsko-asociacijskih sporazumov z državami regije (z izjemo Kosova) ter zaključek prve faze vizumske liberalizacije – predstavitve kažipotov (»roadmapov«).
S prvim se države regije – upamo – nepovratno vključujejo v proces evropske integracije.
Kažipoti za vizumsko liberalizacijo odgovarjajo na močna in upravičena pričakovanja regije, da se olajšajo in okrepijo stiki med ljudmi regije in Unije. Navsezadnje bo proces vizumske liberalizacije za veliko večino držav regije pomenil le povratek k stanju brezvizumskega režima, ki ga je regija že poznala. Hkrati pomenijo kažipoti tudi krepitev varnosti znotraj same Unije, saj so v njih navedeni koraki, ki jih morajo države iz regije izpolniti kot pogoj za uveljavitev brezvizumskega režima.
Ob teh dveh ključnih dosežkih velja omeniti tudi vrsto praktičnih ukrepov, zajetih v Komunikaciji Komisije in namenjenih regiji. Posebej želim izpostaviti podelitev mandata Komisiji za začetek pogajanj o Transportnem sporazumu za regijo, delo na novem finančnem okviru za regijo, podpori civilni družbi s »Civil Society Facility«, več štipendij, sodelovanje z regijo na področju civilne zaščite itd. Z navedenimi dosežki in ukrepi je še dodatno okrepljena evropska perspektiva regije, Zahodni Balkan pa izpostavljen kot primarni subjekt širitvene politike Unije.
Predsedstvo je iz razumljivih razlogov večino svojega časa in energije posvetila dvema temama: prizadevanjem, da se Srbija, tudi s podpisom SAS, dokončno in nepovratno utiri na evropsko pot, ter prizadevanjem za stabilnost Kosova in regije v luči statusnih sprememb Kosova.
Ne glede na različne poglede na neodvisnost Kosova in ne glede na težo in zahtevnost odločitev v zvezi s Kosovom je Unija ohranila enotnost glede temeljnega interesa stabilnosti Kosova in glede svoje odločenosti, da Unija na Kosovu odigra ključno vlogo, predvsem prek svojih dveh misij EULEX in misije Posebnega predstavnika EU. EU je ob tem ohranila verodostojnost svoje Skupne zunanje in varnostne politike.
Širitev EU je bila druga izmed ključnih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU. Gradili smo na dosežkih predhodnih predsedujočih s ciljem doseči nadaljnji napredek v pogajanjih in rezultati so dobri.
Pri Hrvaški je odprtih 20 poglavij, od katerih sta 2 začasno zaprti. Pri Turčiji je pregled usklajenosti zakonodaje zaključen za 22 poglavij, od katerih je 8 poglavij odprtih, eno pa je začasno zaprto. Veseli me, da sta ravno danes potekali Pristopni konferenci na ministrski ravni s Hrvaško in Turčijo, na kateri sta obe državi odprli po dve novi poglavji.
Veseli nas, da sta bili v času slovenskega predsedovanja (februarja 2008) sprejeti tudi revidirani Pristopni partnerstvi za obe državi.
Na koncu mi dovolite, da dodam še dve pripombi, ki sta sicer izven pravkar predstavljenega širitvenega okvira, in sicer:
Svet je v zvezi s Ciprom sprejel spremembe k Uredbi o zeleni črti, ki bodo dodatno olajšale trgovanje na Cipru in okrepile komunikacijo med obema skupnostma. Upamo, da bo imel ta ukrep, skupaj z Uredbo o finančni pomoči, pozitiven učinek.
Na podlagi vmesnega poročila Komisije je Svet marca letos sprejel sklepe o Mehanizmu o sodelovanju in preverjanju za Bolgarijo in Romunijo.
Pomembnejši dosežek v okviru Evropske sosedske politike (ENP) predstavlja začetek implementacije skupne pobude držav širše regije Črnega morja in EU – Črnomorske sinergijske pobude, s katero je bila začrtana politična usmeritev skupnim aktivnostim v regiji.
Pričakujemo, da se bosta sredozemska in vzhodna dimenzija ENP nadalje uravnoteženo krepili tudi preko francoske pobude Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje in poljsko-švedske pobude za ustanovitev Vzhodnega partnerstva.
Slovensko predsedstvo si je med prednostne naloge zadalo tudi nadaljnjo krepitev strateških partnerstev. V času predsedovanja so bili oz. bodo realizirani štirje vrhovi EU s tretjimi državami, na katerih smo oz. še bomo razpravljali o aktualnih globalnih, regionalnih, gospodarskih, varnostnih, bilateralnih in drugih vprašanjih/izzivih, vključno s podnebnimi spremembami in energetiko.
Izjemno smo zadovoljni, da je bil v času slovenskega predsedovanja potrjen pogajalski mandat za začetek pogajanj za novi sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusko federacijo, kar bo omogočilo pričetek pogajanj na vrhu EU-RF konec meseca.
Slovensko predsedstvo je organiziralo ali podprlo številne razprave in konference na temo medkulturnega dialoga, v katerih so sodelovali verski voditelji, strokovnjaki ter predstavniki civilne družbe. Naš cilj je bil narediti preboj v zavesti o oplemenitenju sobivanja s pomočjo interakcije med različnimi kulturami in religijami. V času predsedovanja so bili tudi postavljeni temelje k vključevanje kulturne dimenzije v zunanje odnose Evropske unije.
Naj ob tem omenim še poseben trajni prispevek, ki ga je Slovenija dala h krepitvi partnerstva in dialoga: projekt ustanovitve Evro-sredozemske univerze v Piranu (otvoritev 9. junij 2008).
Naj na kratko nanizam še nekaj dosežkov EU v času slovenskega predsedovanja v okviru šestmesečnega programa predsedovanja:
Predsedstvo je nadaljevalo z implementacijo Strategije EU do Srednje Azije. Na področju južnega Kavkaza je bil z realizacijo ministrske trojke potrjen pomen regije za EU ter interes za sodelovanje na področju demokratizacije držav regije. Na področju Azije je bil najbolj odmeven vrh EU–Japonska. EU je nadaljevala pogajanja s Kitajsko za sklenitev Sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju. Z Indijo so se nadaljevala pogajanja za sklenitev FTA. Na pol poti pri izvajanju Afganistanskega dogovora je EU oblikovala nove smernice svoje politike v Afganistanu z zavezo k nadaljnji podpori stabilizaciji in napredku.
Med regionalnimi izzivi je EU aktivno podpirala prizadevanja za napredek bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Zavzemali smo se za večjo vlogo EU v Iraku ter na bilateralnih srečanjih in srečanjih s tretjimi državami pozivali sogovornike, da podpirajo Irak pri doseganju zastavljenih reform. Predsedstvo je podpiralo dvotirni pristop EU v odnosih z Iranom.
Predsedujoča je redno spremljala in se odzivala na dogajanje v Afriki. Organizirane so bile štiri ministrske trojke (z ECOWAS, Nigerijo, Zelenortskimi otoki in Južno Afriko), pričeti sta bili vojaški operaciji EUFOR TCHAD/RCA in v Gvineji Bissau. Ad Hoc delovna skupina je začela z implementacijo prvega Akcijskega načrta Skupne strategije Afrika-EU.
Prizadevali smo si za konsistentnost delovanja in zastopanja stališč Unije v multilateralnih forumih. V tej luči velja izpostaviti sprejete Prioritete EU za 63. zasedanje Generalne skupščine OZN, ki predstavljajo osnovo delovanja Evropske unije v Združenih narodih na področju miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic. Dokument poudarja zavezanost Evropske unije delovati v smeri učinkovitega multilateralnega sistema, temelječega na mednarodnem pravu ter ciljih in načelih Ustanovne listine Združenih narodov.
Predsedstvo je nadaljevalo z načrtovanjem, nadgrajevanjem in vodenjem EVOP operacij, razvojem zmogljivosti civilnega in vojaškega kriznega upravljanja ter krepitvijo institucij. Posebna skrb je bila namenjena zagotavljanju ustreznega vsebinskega prispevka nevladnih organizacij v zgodnji fazi procesa načrtovanja civilnih EVOP misij.
V ospredju so bila tudi prizadevanja za krepitev učinkovitosti mehanizmov za promocijo človekovih pravic v SZVP. Posodobili smo smernice proti mučenju, proti smrtni kazni in o pravicah otrok v oboroženih spopadih in začeli izvajati nove smernice o pravicah otrok, ki so projekt tria. Vzpostavili smo dialog z Afriško unijo in s Turkmenistanom. Tematika človekovih pravic je bila vključena v pomembnejša srečanja na politični ravni. Veliko pozornosti je bilo posvečeno delovanju v OZN, ter zlasti vsebinskemu začetku delovanja Sveta za človekove pravice in novega mehanizma, Splošnega obdobnega pregleda.
Največji dosežek slovenskega predsedovanja je celostni pristop k problematiki človekovih pravic, ki povezuje razvojno politiko, varnost in človekove pravice.
Slovensko predsedstvo se je z izrednim zasedanjem Sveta odzvalo tudi na humanitarno situacijo v Burmi/Mjanmaru po pustošenju ciklona Nargis in na Kitajskem po potresu.
Dovolite mi, da se vam ob zaključku predsedovanja Slovenije EU zahvalim za odlično sodelovanje in intenziven dialog med Evropskim parlamentom in Svetom, ki je, tako sem prepričan, oplemenitil delovanje obeh institucij.
Hvala lepa.
