Velja govorjena beseda!
Pregled dela slovenskega predsedovanja
Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci,
V veliko veselje mi je, da vam lahko v teh zadnjih dneh slovenskega predsedovanja Svetu EU predstavim delo, ki ga je Slovenija opravila na področju institucionalnih zadev.
I.
Dovolite mi, da se najprej dotaknem – v zadnjih dneh najbolj odmevne teme – Lizbonske pogodbe. Po negativnem rezultatu na referendumu na Irskem, ki ga obžalujemo, a seveda tudi spoštujemo, je Evropski svet prejšnji teden prisluhnil predsedniku irske vlade Brianu Cowenu. Voditelji držav in vlad so se strinjali, da je za analizo razmer potrebno več časa. Irska vlada se bo v prihodnjih tednih dejavno posvetovala tako na domačem prizorišču kot z drugimi državami članicami, da bi opredelili skupno nadaljnjo pot. Voditelji so se na vrhu v Bruslju dogovorili, da bodo o možnih poteh iz nastalega položaja razpravljali na naslednjem zasedanju Evropskega sveta 15. oktobra. Ob tem so poudarili, da je 19 držav članic pogodbo že ratificiralo in – kar je še posebej pomembno – da se postopki ratifikacij v preostalih državah članicah nadaljujejo.
Veseli nas, da se je v razpravi o pripravah na Evropski svet na plenarnem zasedanju prejšnji teden tudi večina političnih skupin in članov Evropskega parlamenta izrekla za nadaljevanje ratifikacijskih postopkov. Verjamem, da tako vaš odbor kot celoten Parlament delita prepričanje Sveta, da bi uveljavitev Lizbonske pogodbe zagotovila bolj transparentno, demokratično in učinkovitejše delovanje Unije in bi prispevala k boljšemu odzivanju Unije na vsakdanje probleme državljanov. Je nedvomno dober dokument, v katerega je bilo vloženega veliko čas in truda in po mnenju predsedstva predstavlja dober temelj za nadaljnji razvoj Unije.
Čeprav je sedaj v središču pozornosti vprašanje nadaljevanja postopka ratifikacij, naj vseeno spomnim, da je slovensko predsedstvo že v januarju začelo s pripravami na izvajanje Lizbonske pogodbe. Delo je bilo seveda zaradi postopkov ratifikacij le preliminarne narave. Naj poudarim, da smo v tem času tesno in tvorno sodelovali z Evropskim parlamentom, zato bi se želel zahvaliti za vaš pozitiven in konstruktivni pristop pri teh, večkrat občutljivih vprašanjih o izvajanju Lizbonske pogodbe. Verjamem, da bo delo vašega odbora tudi v prihodnjih mesecih pomembno prispevalo k nadaljnjemu delu na tem področju.
Verjamem, da naše delo glede izvajanja pogodbe ni bilo zaman. Slovensko predsedstvo je prepričano, da bomo v oktobru našli pot naprej, v okvirih, ki jih opredeljuje Lizbonska pogodba.
II.
V tem šestmesečnem obdobju je tesno sodelovanje predsedstva z vašim odborom potekalo tudi pri drugih pomembnih dosjejih. Med temi bi želel naprej izpostaviti spremembe statuta varuha človekovih pravic, ki jih je Evropski parlament izglasoval na zadnjem junijskem plenarnem zasedanju. To je prvič od začetka veljavnosti statuta, da sta Evropski parlament in Svet dosegla soglasje o njegovi večji spremembi. Pred glasovanjem smo se Evropski parlament, Svet in Komisija dvakrat neformalno sestali, kar je pripeljalo do kompromisnega dogovora.
Svet je z nekaterimi manjšimi odstopanji sprejel večino sprememb, ki jih je izglasoval vaš odbor. Tako je Svet sprejel spremembe, s katerimi bo varuh človekovih pravic dobil dostop do vseh dokumentov institucij, vključno s tajnimi dokumenti. Na drugi strani pa bi želel poudariti, da je Evropski parlament upošteval pričakovanja Sveta, da mora varuh človekovih pravic spoštovati varnostna pravila vsake posamezne institucije. V praksi novo besedilo pomeni korak naprej za varuha človekovih pravic, ki bo odslej lahko pridobil vse dokumente, ki jih potrebuje za preiskavo. Na drugi strani pa so institucije dobile zagotovilo, da bo varuh človekovih pravic poskrbel za enako stopnjo zaščite dokumentov, kot je zagotovljena v institucijah.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil poročevalki Anneli Jäättenmaaki, predsedniku Odbora za ustavne zadeve Jo Leinenu in poslancu Íñigu Méndezu de Vigu za njihovo konstruktivno sodelovanje razpravi v zvezi s spremembami Statuta evropskega varuha človekovih pravic. Prepričani smo, da bodo spremembe omenjenega statuta povečale zaupanje državljanov v dobro delovanje evropskih institucij in Evropske unije nasploh.
III.
Danes bi vam želel poročati tudi o napredku, ki ga je slovensko predsedstvo doseglo pri pregledu izvedbenih pooblastil Komisije v skladu z novim instrumentom, tj. komitološki regulativni postopek s pregledom. Regulativnemu postopku s pregledom naj bi bilo prilagojenih novih 156 instrumentov, med drugim štirje t. i. "skupinski predlogi" uredb o spremembi (omnibus I–IV).
Z veseljem vam poročam o spodbudnih rezultatih dela na tem področju. Kljub zelo zahtevni in obsežni vsebini je bil prvi sveženj 26 prednostnih instrumentov sprejet že marca. Postopek za omnibus I in omnibus III se je začel hkrati, Evropski parlament pa je o njiju glasoval na zadnjem plenarnem zasedanju 17. junija. S tema skupinskima instrumentoma je bilo prilagojenih 63 aktov.
Posvetovanje o omnibusih II in IV se je že začelo med slovenskim predsedovanjem, stanje pa je naslednje:
Sprejetje omenjenih aktov pričakujemo v naslednjih mesecih.
Dovolite mi, da ob tem izpostavim veliko pripravljenost za napredek na tem področju v vseh treh institucijah. Evropskemu parlamentu, še posebej poročevalcu gospodu Joszefu Szajerju bi se ob tem želel zahvaliti za dobro sodelovanje, ki je pripeljalo do teh pozitivnih rezultatov. Upamo, da se bo dobro medinstitucionalno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.
IV.
Kar zadeva dejavnosti zastopnikov interesov (tj. lobistov) v evropskih institucijah, bi se vašemu odboru in Evropskemu parlamentu kot celoti želel zahvaliti za opravljeno delo in predlagano resolucijo. Svet je prejel predlog Evropskega parlamenta za vzpostavitev medinstitucionalne delovne skupine, ki bi proučila možnosti oblikovanja skupnega registra vseh lobistov in bi opredelila kodeks ravnanja. Ustrezna telesa Sveta resolucijo parlamenta in posamezne predloge še proučujejo. Ko bo delo končano, bo Svet parlament obvestil o izidu obravnave.
V.
Podobno tudi na področju delovanja regulativnih agencij razprava v Svetu še poteka. Svet se je seznanil s sporočilom Komisije o smernicah za prihodnje delo na tem področju. Kot je Svet navedel že v pismu Evropskemu parlamentu z dne 22. junija 2007, je pripravljen s Parlamentom in Komisijo preučiti težave, povezane z ustanavljanjem in delovanjem regulativnih agencij. Svet bo seveda po koncu tega pregleda Evropski parlament in Komisijo o rezultatih obvestil.
VI.
Nazadnje bi želel nekaj besed reči še o partnerstvu za komuniciranje o Evropi. Tako kot Parlament je tudi Svet pripravljen tesneje sodelovati na področju komuniciranja in se dogovoriti o potrebnih izboljšavah ob doslednem spoštovanju pogodb. Kot veste med državami članicami ni soglasja glede podpore predlaganemu Medinstitucionalnemu sporazumu (IIA) na tem področju. Svet je zato pooblastil predsedstvo, da preuči možnosti za trdno politično zavezo z Evropskim parlamentom in Komisijo na področju komuniciranja. Da gre za pomembno temo govori podatek, da je o tem kar dvakrat razpravljala tudi Medinstitucionalna skupina za informiranje (IGI). Slednja se je zavzela za čim hitrejši napredek na tem področju. Trenutno poteka konstruktivna razprava na tehnični ravni. Upam, da bomo do kompromisnega dogovora prišli kmalu, vsekakor pred pričetkom bližajočih se evropskih volitev.
Spoštovane poslanke in poslanci,
Menim, da smo s skupnim opravljenim delom v tem polletnem obdobju lahko zadovoljni. V veselje in zadovoljstvo nam je bilo sodelovati z vami in prepričan sem, da se bomo tudi izzivov, ki so pred nami v prihajajočih mesecih, uspešno lotili in našli prave odgovore in rešitve.
Hvala.
