Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Junij

23.06.2008

Govor mag. Tomaža Jeršiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, v Evropskem parlamentu – Odboru za mednarodno trgovino: Predstavitev dejavnosti in dosežkov slovenskega predsedovanja pri mednarodni trgovinski politiki


Spoštovani predsednik odbora g. Markov, cenjeni člani odbora!

V veselje mi je, da vam danes lahko predstavim dosežke dela Sveta EU in glavne dejavnosti na področju trgovinske politike v zadnjih šestih mesecih v času slovenskega predsedovanja. Predsedstvo pozdravlja sodelovanje z vašim odborom v tem času in dovolite, da se vam ob tej priložnosti zahvalim za konstruktivnost v zadevah, pri katerih smo vas prosili za podporo.

Naj ob tem dodam, da se, kljub negativnemu izidu irskega referenduma, Evropa ne bo ustavila. Tesno med-institucionalno sodelovanje in konstruktivna izmenjava mnenj tudi v prihodnje je ključ do uspeha in pravih rezultatov.

 

Gospe in gospodje!

Slovensko predsedstvo je na področju skupne trgovinske politike EU namenilo posebno pozornost pogajanjem o razvojnem programu iz Dohe (WTO-DDA) in se močno trudilo za čim uspešnejši potek. V tej luči je vseskozi spodbujalo prizadevanje Evropske komisije in držav članic za celosten, ambiciozen in uravnotežen zaključek, ne samo na področjih kmetijstva in NAMA, ampak tudi na področju storitev, pravil, okolja in olajševanja trgovine.

Prvič revidirane modalitete za področji kmetijstva in NAMA so bile državam članicam WTO poslane februarja. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je na zasedanju marca 2008 sprejel Zaključke Sveta ter poudaril pomen celostnega, ambicioznega in uravnoteženega rezultata na vseh področjih pogajanj DDA. Ministri držav članic EU so o drugič revidiranih modalitetah za kmetijstvo in NAMA razpravljali na majskem zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose. Čeprav so izrazili razočaranje nad pomanjkanjem ravnotežja med pogajalskimi področji, so hkrati izrazili podporo nadaljnjemu prizadevanju Evropske komisije za uspešen zaključek pogajanj.

Na področju storitev je bila dogovorjena tudi organizacija posebne signalne konference na kateri se bodo države članice WTO politično zavezale k sprejemanju obvez.

Cenjeni poslanci, najbrž ni treba posebej poudarjati, da je dosega dogovora o razvojnem programu iz Dohe (WTO-DDA) izredno težak pogajalski zalogaj. Pritisk na zaključek pogajanj v letošnjem letu je velik. Naslednjo ministrsko konferenco, na kateri naj bi prišlo do sprejema modalitet (in vzporedne izvedbe signalne konference za storitve), je mogoče pričakovati že v prihodnjih tednih, vendar pa so zaradi še vedno velikih razhajanj, predvsem pri pogajanjih o nekmetijskih proizvodih, mogoči nadaljnji zamiki.

Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva na področju trgovinske politike je bila sprejetje Uredbe o splošnem sistemu preferencialov (GSP) za obdobje 2009–2011. Pred kratkim je bil dosežen kompromisni dogovor o predlogu uredbe, ki bo formalno sprejeta v naslednjem mesecu. Končno besedilo tega predloga ostaja v okviru začrtanih smernic za uporabo sheme splošnih tarifnih preferencialov v desetletju 2006–2015. Ob tej priložnosti bi se vam rad zahvalil za izdajo mnenja v razmeroma kratkem roku, pa tudi za pripombe oziroma konstruktivne predloge.

Slovensko predsedstvo se je zavedalo tudi velikega pomena dobrega dostopa na tretje trge za evropsko industrijo. Zato se je med celotnim predsedovanjem trudilo ohraniti začetni zagon izvajanja strategije dostopa na trg po njeni prenovi z obravnavo na Odboru 133, pa tudi z delovanjem na drugih ravneh.

Skupaj z Evropsko komisijo je slovensko predsedstvo junija 2008 v Bruslju organiziralo seminar o dostopu na trg, ki je bil namenjen predvsem opredelitvi usmeritev za nadaljnje učinkovito delovanje partnerstva na tem področju. Udeleženci seminarja, med katerimi so bili tudi predstavniki vašega odbora , so se strinjali, da je bil v preteklem letu pri izvajanju partnerstva za dostop na trg nedvomno narejen pomemben korak v boju proti trgovinskim oviram na tretjih trgih. Hkrati so menili, da je treba v prihodnje bolje povezati različno znanje in izkušnje posameznih udeležencev partnerstva in okrepiti mrežo kontaktov, še posebno na lokalni ravni. Poleg tega je treba dejavnosti v okviru partnerstva bolj približati podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, saj sama nimajo ne časa ne kadrovskih možnosti, da bi se spopadala z netarifnimi ovirami pri trgovanju. Pozornost pa je treba nameniti tudi preprečevanju nastajanja novih trgovinskih ovir.

Na podlagi kompromisnega predloga predsedstva je bil sprejet mandat za vključitev EU v pogajanja o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA – Anti counterfeiting Trade Agreement), za katerega je pokazal zanimanje tudi vaš odbor. To bo večstranski sporazum, ki bo omogočil državam z urejeno zakonodajo na področju prava intelektualne lastnine učinkovit boj proti ponarejanju in piratstvu. Sporazum ACTA bo zagotovil splošne standarde za uveljavljanje intelektualne lastnine v boju proti globalnim kršitvam, izboljšal mednarodno sodelovanje in okrepil prakse za njihovo učinkovito uveljavljanje. V začetku junija je bil končan prvi formalni krog pogajanj, v katerem so obravnavali predvsem carinske ukrepe na meji.

Pri gospodarsko partnerskih sporazumih (EPAs) si je slovensko predsedstvo prizadevalo, kolikor je bilo v njegovi moči, za nadaljevanje pogajalskega procesa s preostalimi petimi regijami ACP. Marca je v Ljubljani potekalo 15. zasedanje parlamentarne skupščine ACP-EU, kjer so bili med drugim obravnavani tudi EPAs.  Poleg tega so bili na zasedanju razvojnega Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose konec maja letos sprejeti Zaključki Sveta, s katerimi Svet EU potrjuje zavezo za nadaljnja pogajanja o sklenitvi celovitih EPAs. Kakor veste, so hkrati tekli vsi postopki za pripravo celovitega gospodarsko partnerskega sporazuma s karibsko regijo. Zadovoljni smo, da bo julija tudi podpisan.  

Na bilateralnem področju nas veseli zlasti, da so se v februarju 2008 uspešno končala pogajanja o pristopu Ukrajine k WTO in Ukrajina je 16. maja 2008 postala polnopravna članica te organizacije. Zato so se med slovenskim predsedovanjem v marcu lahko začela pogajanja med EU in Ukrajino za sklenitev sporazuma o prosti trgovini. 

Med našim predsedovanjem so bili podpisani tudi stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi EU s Srbijo ter z Bosno in Hercegovino. Nadaljevala pa so se pogajanja za sklenitev preostalih sporazumov o prosti trgovini s tretjimi državami, ki so se začela v preteklosti. Napredek pri tem je različen od države do države oziroma regije in je med drugim odvisen od pripravljenosti tretjih držav, da v pogajanjih konstruktivno sodelujejo.

Najbliže je zaključek sporazuma s Korejo, saj je bil v zadnjem krogu pogajanj maja 2008 dosežen določen napredek pri netarifnih ovirah, nekaterih vidikih pravil o poreklu in zaščiti intelektualnih pravic. Glede na nadaljnja pogajanja na tehnični in politični ravni je njihov zaključek mogoč že v letu 2008, pri čemer obe strani stremita k nadaljevanju pogajanj za sklenitev obsežnega, velikopoteznega in uravnoteženega sporazuma.

Tudi pogajanja z Indijo se razvijajo in tukaj se v prihodnje pričakuje vsebinsko poglobljena razprava, vendar njihovega  zaključka v tem hipu ni mogoče napovedati. 

Poganjanja z Združenjem držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) potekajo v skupnih odborih, v katerih so bila v aprilu obravnavana vsa področja razen javnih naročil in konkurenčnosti. EU si pri tem prizadeva, da bi se ambicije združenja ASEAN povečale in proces pospešil.

Med slovenskim predsedovanjem so se nadaljevala pogajanja za vzpostavitev evrosredozemskega prostotrgovinskega območja do leta 2010 ter pogajanja z Andsko skupnostjo in Srednjo Ameriko. Čeprav so zelo celovita, upoštevajoč politične in gospodarske razmere v širši regiji, lahko ugotovimo napredek na številnih trgovinskih področjih, ki so predmet pogajanj.

Pri pogajanjih za sklenitev pridružitvenega sporazuma z Mercosurjem žal ni bilo napredka, vendar je bilo zaznati močno politično voljo, da se nadaljujejo. To je bilo poudarjeno tudi na mini vrhu EU-Mercosur, ki je potekal ob robu vrha EU-LAC maja 2008.

Podobno lahko sodimo o nadaljevanju pogajanj z zalivsko regijo (GCC): kljub počasnemu napredku ostaja upanje o soglasju glede besedila v bližnji prihodnosti, morda še pred koncem leta 2008.

 

Glede pristopov k WTO bi poleg Ukrajine, ki sem jo že omenil, izpostavil, da sta med slovenskim predsedovanjem aprila EU in Črna gora podpisali dvostranski sporazum o pristopu Črne gore k WTO. Tako je EU prva članica WTO, ki je s Črno goro uspešno končala dvostranska pogajanja za njen pristop k WTO.

Napredek v procesu je zaznati tudi z Rusijo, kjer se pogajanja krepijo z željo in ciljem po njihovem čim prejšnjem zaključku. Vstopu Rusije v WTO bodo sledila pogajanja za sklenitev celovitega poglobljenega sporazuma o prosti trgovini, kar bo prispevalo k še večji liberalizaciji gospodarskega sodelovanja. Veseli me, da se bodo na vrhu EU-Rusija, ki bo 26. in 27. junija 2008 v Hanti-Mansijsku, uradno začela pogajanja za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in RF.

 

Dovolite mi, da nadaljujem z drugimi pomembnimi dosežki in temami trgovinske politike, ki so bile poleg prednostnih nalog visoko na programu našega predsedovanja.

Kot velik dosežek na področju trgovine in razvoja moramo poudariti XII. konferenco Združenih narodov o razvoju trgovine (UNCTAD XII). Ministrska konferenca UNCTAD XII, ki se je je udeležila tudi delegacija Evropskega parlamenta, se je končala s soglasnim sprejetjem dveh dokumentov: Izjave iz Akre in Soglasja iz Akre. Zadnji je akcijsko usmerjeno besedilo, ki vključuje širšo politično analizo in politične odzive ter opredeljuje smernice za delo UNCTAD v naslednjih štirih letih. Soglasje iz Akre je nedvomno uravnoteženi dokument, na katerem lahko EU v UNCTAD zastavi bolj pozitivno agendo. 

 

Med pogajanji v Akri bi izpostavil zelo dobro med-institucionalno sodelovanje med Evropskim Parlamentom, Komisijo in Svetom.

Lahko se pohvalimo, da je slovensko predsedstvo v pogajanjih s partnericami za uskladitev obeh besedil doseglo večino pričakovanj EU; uspeh konference pa bo navsezadnje odvisen od izvajanja danih zavez. Prav na tej stopnji bodo na preizkušnji zainteresirane strani, ki so se zavezale preoblikovati in okrepiti organizacijo, tudi Evropska unija.

 

Med najpomembnejšimi svetovnimi akterji bi izpostavil ZDA in Kitajsko.

EU in ZDA sta na 2. zasedanju Čezatlantskega ekonomskega sveta 13. maja 2008 sprejeli skupno izjavo in poročilo o napredku, ki je bilo predstavljeno na vrhu EU-ZDA. Obe strani sta poudarili zavezanost doseganju skupnih ciljev pri gospodarskem povezovanju. Na mnogih prednostnih področjih so bili doseženi konkretni koraki naprej.

Kitajska predstavlja tako izziv kot priložnost hkrati in dobro gospodarsko sodelovanje in trgovina lahko bistveno prispevata h krepitvi strateškega partnerstva. Glede na številna vprašanja v gospodarskih odnosih med EU in Kitajsko pozdravljamo novoustanovljeni gospodarski in trgovinski dialog na visoki ravni, ki je bil aprila v Pekingu. Tak dialog tako predstavlja novo skupno telo, katerega cilj je povečati in poglobiti sodelovanje v trgovini in gospodarstvu med EU in Kitajsko. Med slovenskim predsedovanjem so se nadaljevala tudi pogajanja (drugi krog) za posodobitev  trgovinskega dela sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s Kitajsko, ki bo pripomogel k boljšemu gospodarskemu sodelovanju.

 

Med dogodki pod slovenskim predsedstvom bi navedel še 11. srečanje visokih predstavnikov za trgovino in investicije (SOMTI), ki je bilo v Sloveniji aprila v okviru azijsko-evropskega dialoga (ASEM). Srečanja so se udeležili predstavniki držav članic ASEM (20 držav članic EU in 13 azijskih držav) in Evropske komisije. Njegov namen je bil neformalna izmenjava pogledov in stališč v zvezi z gospodarskim sodelovanjem med regijama ter priprava na srečanje gospodarskih ministrov ASEM, ki je bilo predvideno za julij letos.

Za konec bi rad omenil, da je bilo med našim predsedovanjem na dnevnem redu še veliko drugih zadev, ki jih v predstavitvi pred vašim odborom januarja nismo posebej izpostavljali. 

Tako so bila na področju izvoznih posojil med slovenskim predsedovanjem na ravni EU potrjena, na ravni OECD pa sprejeta Načela in smernice za pospeševanje vzdržnih praks posojanja na področju izvoznih posojil državam z nizkim dohodkom, za širitev in poglobljeno sodelovanje z nečlanicami OECD pa je bila sprejeta strategija vključevanja in sodelovanja nečlanic za dve delovni skupini, pristojni za problematiko izvoznih posojil. Med pomembnejšimi dosežki je treba omeniti še, da je bila v tem času rešena večina vprašanj v zvezi z izvajanjem lani julija sprejetega in uveljavljenega novega sektorskega dogovora za civilno letalstvo, kar bo pripomoglo k večji jasnosti in preglednosti pravil financiranja in zavarovanja izvoznih posojil pri prodaji civilnih letal.

Slovensko predsedstvo je, kar zadeva blago z dvojno rabo, doseglo pomemben napredek v usklajevanju predloga Uredbe o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologij z dvojno rabo.

Med slovenskim predsedovanjem je tekla razprava še o številnih drugih temah. Med njimi bi želel omeniti razpravo o trgovinskih vidikih energije, ki jo je predsedstvo postavilo na visoko politično raven na neformalnem srečanju ministrov za trgovino spomladi, ter razpravo o trgovini in podnebnih spremembah, ki postaja čedalje bolj aktualna. O obeh temah se bo nedvomno razpravljalo tudi v prihodnje. 

Za konec bi rad poudaril, da smo vložili vse moči za uspešno uresničevanje trgovinske agende. Upam, da smo izpolnili pričakovanja in pristavili svoj delček k napredku na področjih trgovine, konkurenčnosti EU in globalnih izzivov. Francoskim kolegom, ki jim bomo naslednji teden prepustili predsedovanje, želim veliko uspeha, vam pa bi se še enkrat rad iskreno zahvalil za dobro sodelovanje.

Hvala lepa za vašo pozornost. Zdaj sem pripravljen odgovarjati na vaša vprašanja.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 24.06.2008