Velja govorjena beseda!
Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, spoštovana ministra,
še 4 dnevi nas ločijo od konca slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Hkrati z našim predsedovanjem se zaključuje tudi predsedovanje tria predsedstev Nemčije, Portugalske in Slovenije, zato sem predlagal, da se mi danes pridružita tudi moja kolega iz Nemčije in Portugalske, da bomo skupaj obravnavali opravljeno delo.
Ko sem se s kolegoma prvič srečal pri pripravi skupnega programa, smo bili še v ratifikacijskem postopku za Ustavno pogodbo. V njej je namreč pisalo, da Svetu predsedujejo tri države, modalitete tega sodelovanja pa je Ustava prepustila Svetu.
Prvotni načrt je bil, da bi naš trio predsedoval že na podlagi ustavne pogodbe, zato smo se kar sami dogovorili, da bomo pripravili skupni 18-mesečni načrt in svoje modalitete sodelovanja. Te so vsebovale tesne konzultacije med nami, da bi čimbolj izkoristili leto in pol skupnega predsedovanja.
Morda boste kasneje tudi sami povedali, ali je bil prehod med našimi predsedstvi boljši in hitrejši; jaz vsekakor mislim, da je bil. Nekaj je jasno, v letu in pol smo dosegli tri skupne prioritete: Sprejem Sklepa o Europolu, schengensko širitev in prenos Prümske pogodbe. Če ne bi bili povezani v trio, takšnih dosežkov gotovo ne bi bilo.
Če dovolite, se bom najprej ustavil na nekaterih dosjejih slovenskega predsedovanja, potem pa bom predal besedo svojima kolegoma, ki bosta predstavila naše skupne dosežke.
Na področju legalnih migracijah smo izvedli dve branji na delovni skupini v Svetu o obeh direktivah, tj. Direktiva o visokokvalificiranih delavcih ter Direktiva o enotnem statusu in pravicah migrantov. Naš cilj je bil pregledati tekst in ugotoviti ključne probleme. To smo opravili, sedaj lahko Franciji prepustimo iskanje kompromisov. Gre za pomembna akta, ki bosta pripomogla k razvoju legalnih migracij v EU in projicirata razvoj naših delovnih trgov v prihodnosti.
Pri ilegalnih migracijah smo veliko pozornosti namenili Direktivi o vračanju. Vesel sem, da smo jo sprejeli, vendar pa spoštujem tudi stališče tistih, ki se z njo niso strinjali. Pozdravljam odločitev Komisije, da bo predstavila njene pozitivne strani, ki jih je po mojem mnenju del javnosti zelo enostransko intepretiral. Mislim, da so nekateri prezrli, da ta direktiva postavlja le minimalne standarde, ki jih bodo države članice lahko redno izboljševale v nacionalni zakonodaji. Vsekakor direktiva predstavlja prvi korak v novo politiko Skupnosti, ki jo bodo še naprej razvijali.
Ta direktiva je bil tudi politični uspeh Evropske skupnosti in komunitarne metode dela. Še enkrat z vso gotovostjo trdim, da če ne bi bilo Parlamenta in postopka soodločanja, te direktive ne bi bilo, saj države članice niso mogle doseči kompromisa. Šele pritisk Parlamenta je nekatere prisilil v sprejem kompromisov.
Pri globalnem pristopu smo največ pozornosti namenili sklenitvi dogovorov o mobilnosti z Moldavijo in Zelenoortskimi otoki. Ta dva dogovora sta zametek tistega, kar bodo nekega dne sporazumi med EU in tretjimi državami o krožnih migracijah. Ampak, do tedaj bo preteklo še kar nekaj časa. Začeli pa bomo s tema pilotskima projektoma in računam na to, da bodo tem primerom sledile še druge tretje države.
Glede zunanje meje smo želeli odpreti pot za razvoj naših politik v naslednjih letih. Organizirali smo ministrsko konferenco, na kateri smo se pogovarjali o razvoju Frontexa, o možnem razvoju baze za beleženje vstopov in izstopov tretjih državljanov v EU in o uporabi tehnologij pri varovanju zunanje meje na kopnem in na morju (EUROSUR). Na tej podlagi je Svet na junijskem zasedanju sprejel zaključke, ki bodo vodilo za naprej.
Pri vizumih je bil glavni poudarek na reševanju problematike širitve brezvizumskega režima z ZDA. Zaplet, do katerega je nepričakovano prišlo v januarju in februarju, smo reševali kar se da hitro, da ne bi povzročil prevelikih napetosti med EU in ZDA ter med starimi in novimi državami znotraj EU. Tudi tu je bilo treba najti pravo pot med pravico ZDA, da se za vstop posamezne države pogajajo z vsako državo posebej, in stališčem EU, da se pogajanja izvajajo skupaj, ker gre za skupno vizumsko politiko. Ta pogajanja smo, kot veste, postavili v pravi okvir in sedaj tečejo nemoteno. Upamo, da bo do konca leta vsaj tri do pet držav vstopilo v brezvizumski režim z ZDA.
Ko sem že pri ZDA, naj se dotaknem tudi dela Visoke kontaktne skupine za izmenjavo podatkov. V času našega predsedovanja je bila skupina zelo uspešna, saj je uskladila 12 skupnih načel, ko je primerjala evropski in ameriški model varovanja podatkov. Vem, da ste nekateri v tem odboru močno dvomili o tem, ali so naši podatki v ZDA na varnem, vendar pa brez pregleda o tem, kaj imata oba sistema skupnega in v čem se razlikujeta, teh dvomov ne bi nikoli mogli odpraviti. Ob koncu dela te skupine se je pokazalo, da je ključna razlika v dejstvu, da ZDA ne zagotavljajo enakopravnega sodnega varstva (judicial redress) svojim državljanom in tujcem. To razliko smo v pogovorih z ameriškimi kolegi še posebej izpostavili in poudarili, da bodo sleherna pogajanja morala temeljiti na enakopravnosti naših državljanov z ameriškimi in da bo Evropski parlament v ta pogajanja vključen. Če ste prebrali skupno deklaracijo, ki je bila sprejeta na vrhu EU-ZDA v Sloveniji, veste, da so Američani na to pristali. Na tej podlagi smo skupino zadolžili, da nadaljuje s svojim delom in pripravi podlage za začetek pogajanj. Upam, da bodo Komisija in naslednja predsedstva redno obveščala Parlament o delu te skupine, saj je vaša podpora temu projektu izredno pomembna.
Nadalje naj se ustavim pri izgradnji nove generacije schengenskega informacijskega sistema. Gre za tehnično izjemno zahteven projekt. Največji problem je tem, da ima vsaka država članica že svoj nacionalni informacijski sistem in vsi se morajo integrirati v SIS II, pri tem pa ne smemo izgubiti niti enega podatka iz SIS I. Kot veste, je Svet 5. junija potrdil novo časovnico za izvedbo SIS II do septembra 2009. Ta časovnica je realna, je pa v njej nekaj takšnih dejavnosti, ki so vedno tvegane. Menimo, da bodo strokovnjaki v vseh članicah dobro opravili svoje delo in da bo ta projekt uspešen. V ta namen smo ustanovili tudi skupino Prijateljev SIS II, ki jo sestavljajo države, ki se bodo še posebej vključile v vsa testiranja sistema in bodo po potrebi pomagale ostalim.
Na področju policijskega sodelovanja naj najprej izpostavim politični dogovor o Sklepu o ustanovitvi Europola. Dogovor o tem sklepu smo dosegli skladno s časovnico, po kateri bo Europol postal agencija EU v letu 2010. Tudi tukaj je pomemben vsak mesec, saj bo moral naslednji trio predsedstev uskladiti preko 80 aktov Europola, da bo vse nared za prehod na financiranje iz proračuna Skupnosti. Europol se bo sedaj lahko razvijal hitreje in se prilagajal razvoju organiziranega kriminala. Poleg tega smo med našim predsedovanjem okrepili sodelovanje med Europolom in regionalnim centrom za policijsko sodelovanje v Jugovzhodni Evropi, to je Centrom SECI. S tem smo postavili tudi temelje za prenose varnostnih standardov iz Evropske unije na Zahodni Balkan, kar je pomembno za našo varnost.
Na področju terorizma smo večji del pozornosti usmerili v sprejem Akcijskega načrta za povečanje varnosti eksplozivov. Ta načrt predvideva izvajanje številnih ukrepov, ki bodo omogočili spremljanje proizvodnje prekursorjev oziroma snovi, iz katerih se delajo eksplozivna sredstva. Ravno tako smo delali na prenosu priporočil EU s področja boja proti terorizmu na področje Zahodnega Balkana.
Da ne bom predolg, naj omenim še dogovor o direktivi o zaščiti kritične infrastrukture. Tudi s to direktivo, ki postavlja prvo stopnjo sodelovanja med državami članicami, smo odprli novo področje, ki ga bo treba v prihodnosti naprej razvijati.
Najlepša hvala.
