Velja govorjena beseda!
Spoštovani gospod predsednik in poslanci Evropskega parlamenta!
Počaščen sem, da vas lahko spet nagovorim ter seznanim z razpravo in sklepi z aprilskega zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ter da bomo izmenjali mnenja o vprašanjih, o katerih je razpravljal Svet.
Aprilsko zasedanje se je začelo s Svetom za splošne zadeve, nato so zunanji ministri razpravljali o razmerah v Zimbabveju in na Zahodnem Balkanu, pogajalskih izhodiščih za novi sporazum z Rusijo, bližnjevzhodnem mirovnem procesu ter razmerah v Iraku, Pakistanu in Burmi/Mjanmaru. Svet je sprejel sklepe o razmerah v Zimbabveju, na Zahodnem Balkanu, v Pakistanu, Burmi/Mjanmaru in Uzbekistanu ter dopolnjeno različico smernic EU glede mučenja.
Dogovor ministrov o podpisu stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (in začasnega sporazuma) s Srbijo ji prinaša jasno sporočilo in pomeni velik korak te države k evropski prihodnosti. Začasni sporazum se bo začel izvajati takoj, ko bo Svet ocenil, da Srbija v celoti sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; to je hkrati ključni del stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Sporazuma sta bila podpisana ob robu zasedanja Sveta, dogodka pa se je udeležil tudi srbski predsednik Boris Tadić.
V sklepih je Svet z odobravanjem sprejel nedavno sprejetje zakonov o policijski reformi v Bosni in Hercegovini, kar je pogoj za čimprejšnji podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Upoštevajoč dejstvo, da je BiH napredovala pri izpolnjevanju vseh štirih pogojev za podpis – poleg policijske reforme so to še reforma javne RTV, reforma javne uprave in sodelovanje s haaškim sodiščem – je Svet pripravljen stabilizacijsko-pridružitveni sporazum podpisati čim prej. Poudarjamo, da je prihodnost BiH v EU mogoča le, če je ta enotna, celovita, funkcionalna in večetnična država. Čimprejšnji podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma bi dal tamkajšnjim političnim voditeljem pomemben zagon za nadaljnje izvajanje reformnega procesa, hkrati pa je ključnega pomena za nadaljnje utrjevanje države in razmer v širši regiji. Tehnične priprave za podpis že potekajo.
Ministri so v sklepih tudi pozdravili marčno sporočilo Evropske komisije »Zahodni Balkan: okrepitev evropske perspektive«, ki je bila hkrati izhodišče za razpravo na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov držav članic, Gymnichu, 29. marca na Brdu v Sloveniji. Izredno smo zadovoljni, da je Svet EU v sklepih poslala pozitivno sporočilo o evropski perspektivi regije v trenutku, ki je za slednjo zelo zahteven.
Evropska unija potrjuje, da je prihodnost Zahodnega Balkana v EU, za uresničevanje tega cilja pa si bo prizadevala z vsemi obstoječimi instrumenti. Zdaj velja graditi na doseženem napredku v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa zadnjih let ter ga nadalje utrditi in nadgraditi.
Poseben izziv je konkretizacija evropske perspektive za državljane regije. Svet je pohvalil začetek dialoga o liberalizaciji vizumskega režima na podlagi časovnih načrtov, ki bodo vsebovali stvarna merila za uvedbo brezvizumskega režima za države Zahodnega Balkana. Vizumski dialog smo že začeli s Srbijo (31. januarja), z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (20. februarja), Črno goro (21. februarja) ter Albanijo (7. marca). V sklepih je Svet pozval Komisijo, naj čim prej začne vizumski dialog tudi z BiH.
Spodbujanje neposrednih stikov med državami Zahodnega Balkana in EU je ključnega pomena za ponotranjenje in utrjevanje evropskih vrednot pri državljanih regije, predvsem pri mladi generaciji. V zvezi s tem Svet odobrava namen Evropske komisije za nadaljnje povečanje števila štipendij za študij v EU za študente iz držav Zahodnega Balkana ter poudarja pobudo o krepitvi civilne družbe, ki je ključnega pomena za nadaljnji napredek pri izvajanju reform. V sklepih se zavzema za nadaljnje vključevanje regije v programe in agencije Skupnosti. Prav tako bo regionalna šola za javno upravo, ki naj bi začela delovati na začetku prihodnjega leta, pomembno prispevala h krepitvi upravne usposobljenosti posameznih držav, kar bo še kako pomembno pri njihovem nadaljnjem približevanju EU.
Regionalno sodelovanje in gospodarski razvoj Zahodnega Balkana sta oba ključnega pomena za nadaljnjo stabilizacijo regije in njeno približevanje EU. V zvezi s tem marčno sporočilo Komisije navaja vrsto pomembnih področij ter predlaga nekaj novih pobud, npr. na področju energetike in prometa (začetek pogajanj o prometnem sporazumu), novo pobudo za ustanovitev Investicijskega sklada za Zahodni Balkan ter pobudo za okrepljeno sodelovanje med regijo in EU na področju civilne zaščite. V sklepih zunanji ministri pozivajo tudi druge sestave Sveta k nadaljevanju dela pri razvoju navedenih pobud.
Predsedstvo se je zelo zavzelo za dogovor o pogajalskih smernicah za nov sporazum z Rusijo, vendar ta cilj na žalost ni bil dosežen. Zato si bo še naprej prizadevalo, da bo dogovor o pogajalskem mandatu dosežen že v prihodnjih tednih, saj bo junija potekal vrh z Rusijo.
Razpravo o razmerah v Zimbabveju je začel komisar Michel in povedal, da se nasilje v državi na žalost stopnjuje. Ministri so izrazili zaskrbljenost zaradi nasilja, ustrahovanja in kršenja človekovih pravic ter napovedali, da bo Unija še naprej pozorno spremljala dogodke v tej državi. Glede na omenjeno in zapoznele izide predsedniških volitev je Svet sklenil, da je treba z Razvojno družbo južne Afrike ohraniti tesne stike na najvišji ravni. V zvezi z odgovornostjo Afrike so se ministri zavzeli, da Razvojna družba ohrani svojo vlogo v Zimbabveju. Zato je ključnega pomena, da jo Evropska unija podpre pri izvajanju sporočila iz Lusake. Ministri so poleg tega pozvali k de facto moratoriju na prodajo orožja Zimbabveju, da bi preprečili nadaljnjo represijo v državi.
Razprava Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu je bila posvečena pripravam na srečanje četverice in ministrsko konferenco priložnostnega povezovalnega odbora 2. maja v Londonu. Visoki predstavnik EU Solana je poudaril, da je treba ohraniti zagon in doseči viden napredek pri varnosti, dvostranskih pogajanjih in dejanskih razmerah.
Razprava o Iraku je bila namenjena pripravam na pregledno konferenco Mednarodnega dogovora za Irak, ki bo 29. maja v Stockholmu. Evropska unija bi si morala prizadevati za konkretne rezultate konference in opozoriti na politično razsežnost tega dogovora. Visoki predstavnik je poudaril, da morajo dejavnosti Unije v Iraku postati bolj prepoznavne.
Ministri so se strinjali, da bi morala imeti Unija v Iraku vidnejšo vlogo, čeprav imajo na tem območju osrednjo vlogo Združeni narodi, kar Unija zelo podpira. V prihodnosti bo za Irak ključnega pomena narodna sprava; gre za dolgotrajen proces, ki pa je podlaga za nadaljnji napredek. Komisarka Ferrero-Waldnerjeva je ministre obvestila, da se bodo pogajanja med EU in Irakom o sporazumu o trgovini in sodelovanju najverjetneje končala že kmalu. Ministri so poleg tega poudarili, da je Irak pozitivno sprejel Povezano misijo EU za krepitev pravne države v Iraku, in omenili možnost njene nadaljnje širitve.
V zvezi s Pakistanom so ministri z odobravanjem sprejeli zadnji napredek v demokratičnem procesu. Visoki predstavnik je poročal o svojem nedavnem obisku v regiji. Opozoril je na velik uspeh in dober vtis opazovalne misije EU na volitvah. Evropska unija bi morala na tem uspehu graditi. Nadaljevanje podpore Pakistanu je bilo ključnega pomena, zlasti v trgovini, pri čemer je visoki predstavnik poudaril potrebo po pozitivnem odzivu EU zaradi pomena Pakistana in gospodarskih težav, s katerimi se ta srečuje. Druga področja, na katera je bila usmerjena podpora EU, so bila institucije, programi proti radikalizaciji, izobraževanje ter krepitev vloge žensk.
Ministri so izrazili globoko zaskrbljenost nad položajem v Burmi/Mjanmaru in oblasti pozvali k hitrim ukrepom v smeri prehoda k zakoniti civilni vladi in k narodni spravi. S sprejetjem skupnega stališča je Svet obnovil omejevalne ukrepe proti Burmi/Mjanmaru do 30. aprila 2009.
Ministri so govorili tudi o čedalje večjem problemu piratstva na morju vzdolž somalijske obale. Podprli so pobudo, ki jo pravkar pripravlja OZN, in se dogovorili, da bodo preučili možne načine za prispevek k mednarodnemu odzivu.
Izmenjali so mnenja o nedavnem dogajanju v Gruziji, zlasti o preprečevanju nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Razprava o Gruziji se bo nadaljevala v ustreznih organih Sveta.
V zvezi s Tibetom je Svet kot nadaljevanje razprave na Brdu 29. marca obravnaval trenutne stike, vključno s tistimi med nedavnim obiskom Komisije na Kitajskem.
Sprejel je skupno stališče o omejevalnih ukrepih proti Uzbekistanu. Da bi uzbeške oblasti spodbudil h korakom za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic, je po pregledu položaja odpravo vizumskih omejitev podaljšal za nadaljnjih šest mesecev do 13. novembra 2008. V treh mesecih bo preučil napredek, ki ga bodo dosegli uzbeški organi oblasti.
Ob robu zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose je potekalo pet sestankov s tretjimi državami in organizacijami: pridružitvena sveta EU-Egipt in EU-Hrvaška ter ministrske trojke EU-ECOWAS, EU-OVSE in EU-Ruska federacija.
Zahvaljujem se vam za pozornost.
